Svetniški kandidat Daniel Halas

V ponedeljek, 28. januarja, je našo župnijo obiskal duhovnik David Kraner, postulator v postopku za beatifikacijo svetniškega kandidata Danijela Halasa, ki je svoje predavanje dopolnil tudi s fotografijami.

Halas se je rodil 24. junija 1908 v Črenšovcih vernim staršem, kot peti od šestih otrok. Gimnazijo je dokončal v Ljubljani, zatem pa se je vpisal na mariborsko bogoslovje in je bil leta 1933 posvečen v duhovnika. Kot zanimivost nam je predavatelj pokazal fotografijo z nove maše, ko so ga mladi pozdravljali s palmovimi vejami (palmova veja – znak mučeništva). Teh simbolov mučeništva se je v njegovem kratkem življenju pojavilo še več. Kot povedo domačini, je bil vesele narave, a obenem tudi asket.

Kot kaplan je služboval v Ljutomeru, Lendavi, leta 1942, že v času vojne, pa je bil postavljen za župnika v Veliki Polani. Bil je velik buditelj slovenstva, ustanovitelj kulturnih društev, Marijinih družb za fante in dekleta, velik častilec Jezusovega in Marijinega srca in Matere Božje. Bil pa je tudi iskan spovednik. Kot tak je bil izjemno nevaren tako Madžarom, kot tudi domačim komunistom. Vedel je za nevarnost, ki mu preti, a je do konca ostal zvest Kristusu in svojim faranom, ki so ga imeli nadvse radi.

16. aprila 1945 je odšel s kolesom v Lendavo, kjer je bil določen za spovednika redovnicam. Ko se je pod večer vračal domov, so ga prijeli uniformirani možje. Mučili so ga, ga ustrelili v glavo in ga vrgli v Muro. Čez tri dni ga je Mura naplavila v vasi Kot. Pokopali so ga 21. aprila v Veliki Polani. Na zadnjo pot ga je spremila velika množica vernikov, predvsem pa njegovi dragi Polanci, ki so vedeli za njegovo sveto življenje in so v njem prepoznali mučenca za vero in narod.

Morda kdo poreče: eden izmed mnogih! Da, res je! Vendar tukaj ne smemo pozabiti na Božjo razsežnost v teh postopkih. Ali kot je zaključil David Kraner svoje predavanje: pri vseh nasprotovanjih in težavah, ki takšen postopek spremljajo, če Bog hoče, se bo to zgodilo.