Animatorji se vztrajno pripravljamo na oratorij
Neke neusmiljeno sončne in frišne aprilske sobote smo se animatorji podali na Rakovnik, kjer naj bi se pripravljali na poletni oratorij. Čas nam je krajšalo zbiranje koruze ter prisostvovanje delavnicam, katerih vsebina mi je še danes na poseben način presenetljiva.
Tam so se držali pravila 'Najboljše za konec!' in tako smo se po dobrih rakovniških hotdogih odpeljali v Štepanjsko Naselje na animatorski vikend, kjer smo zmazali še toaste. Kaj kmalu smo začeli z intenzivnejšimi pripravami. Spoznali smo glavnega heroja – Petra Klepca, se aktivno učili raznih trikov in spretnosti, ki naj bi jih premogel kvaliteten animator, zraven pa seveda ni manjkalo neumnosti in smeha.
Večerji je sledilo še krajše izobraževanje o katehezah in duhovnosti, po njem pa se je uradno otvoril zabavni večer. Iznajdljivost, čvrstost in okreten jezik so nam pomagali pri igri izzivov, z eno in edinstveno nagrado – plezalnim oprimkom za steno. Banane in popoljčeni bansi pa so nas sčasoma obrali energije, a kmalu je prišlo jutro z njim pa prepevanje pri maši. Kakopak smo se izkazali.
Vikend je imel prijetno povezovalen učinek, njegov vpliv pa je zdaj moč čutiti na sestankih. Verjamem, da nas letos čaka pester oratorij z zagrizeno ekipo animatorjev, pripravljenih na vsa čuda ki jih premore otroška domišljija.
Leila Kos
