Župnijsko romanje v hrvaško narodno svetišče Marija Bistrica

Zadnjo avgustovsko nedeljo smo se že tradicionalno odpravili na župnijsko romanje. Dva polna avtobusa romarjev se nas je nabralo.

Pot nas je najprej vodila po štajerski avtocesti proti Rogaški Slatini, kjer smo imeli prvi krajši postanek. Med potjo nas je vodička seznanjala z zgodovino in značilnostmi krajev, mimo katerih smo se vozili.

V Brestovcu je bil prvi cilj našega romanja, orglarska delavnica Škrabl. Po kratki uvodni predstavitvi smo si ogledali film, ki je prikazoval proces izdelave orgel, sledil pa je še ogled delavnic, kar je bilo nadvse zanimivo in poučno.

Nato smo pot nadaljevali proti hrvaškemu Zagorju, do gradu Veliki Tabor. Vodička v grajski noši nam je predstavila zgodovino te velike, verjetno kar ene od najpomembnejših hrvaških vojaških utrdb in z njo povezano zgodbo o Veroniki, veliki ljubezni Friderika II. Celjskega. Po ogledu Velikega Tabora smo se odpeljali v Desenić, kjer smo imeli kosilo.

Po kosilu smo pot nadaljevali proti našemu glavnemu cilju romanja, v Marijo Bistrico. Ob prihodu nas je vodička najprej seznanila z glavnimi značilnostmi cerkve in zgodovino čudežnega kipa črne Marije, ki se je prvotno nahajal v kapelici nad Marijo Bistrico in ki je bil zaradi nevarnosti turškega napada vzidan v župnijsko cerkev, kjer so ga vnovič odkrili leta 1684. Od takrat je postavljen v oltar, v to romarsko svetišče pa pride letno več kot 800.000 romarjev z vsega sveta.

Ob 18.00 smo imeli sveto mašo, po maši še nekaj prostega časa za ogled svetišča, molitev ali kratek počitek, okoli 20. ure pa smo se odpravili proti Sloveniji.

Ob pogovoru o vsebinsko bogatem in lepem romanju ter molitvi rožnega venca je pot hitro minila. Hvala gospodu župniku Klemenu in gospodu duhovnemu pomočniku Avguštinu za duhovno vodstvo, vodičkama pa za strokovno razlago na celotni poti, predvsem pa hvala našemu Očetu za blagoslov in varno potovanje.

Cirila Colnar Mikeln