Oprosti

Marijin pogled: Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi:

»Žena, glej, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.

(Jn 19, 26-27)

Izziv 3. adventnega tedna: Beseda: »Oprosti!«

Svetopisemska iskrica: Sin je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj.

Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹

Oče pa je rekel: »Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.«

In začeli so se veseliti.

(Lk 15, 21-22;24)

»Oprosti ...« Za spoznanje napake sta potrebna moč in pogum. Moč, da smo najprej iskreni sami do sebe in si napako priznamo. Pogum, da to priznamo drugemu in ga prosimo odpuščanja. Včasih je to zelo težko in za to potrebujemo veliko časa. Vendar je prošnja za odpuščanje pomembna, ker vsebuje tudi željo po tem, da bi napako popravili.

Besedo »oprosti« lahko izrečemo na več načinov. Najpogosteje jo izrečemo iz oči v oči s tistim, ki smo ga prizadeli. Odpuščanja lahko prosijo tudi naša dejanja, molitve, naš trud popraviti napako ter izkazovanje naklonjenosti in ljubezni do drugega. Kot je Jezus poskrbel, da Marija ne bi ostala sama v žalovanju pod križem. Dal ji je novega človeka (apostola Janeza), ki bo njej in jo imel rad ter ji pomagal ozdraviti rane trpljenja.

Enako je v odnosu do Boga. Bog ve za vse naše neum- nosti, vendar želi, da v procesu odpuščanja sodeluje- mo. Zato je kesanje najpomembnejši del spovedi, ker tam iskreno priznamo, da smo nekaj naredili narobe in izrazimo trden sklep, da hočemo to popraviti.