Hvala

Marijin pogled: In Marija je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku,

kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice.

Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, kajti velike reči mi je storil Mogočni in njegovo ime je sveto.«

(Lk 1, 46-49)

Izziv 4. adventnega tedna: Beseda: »Hvala!«

Svetopisemska iskrica: Hvalite GOSPODA, vsi narodi, slavite ga, vsa ljudstva.

Zakaj silna je nad nami njegova dobrota, GOSPODOVA zvestoba traja na veke. Aleluja!

(Ps 117, 1-2)

Majhna besedica, ki dela velike reči. Je »čarobna« beseda, ki se jo naučimo že kot otroci. Izraža naš pogled na svet. Beseda »hvala« je del bontona in jo izrečemo takrat, ko nam nekdo naredi nekaj dobrega. Rečemo jo tudi, ko imamo nekaj za dar in ne za samoumevno in nujno. To so roke, noge, iskrive misli, da lahko govorimo, slišimo, da smo zdravi, da imamo hrano, topel dom, ljudi, ki nas imajo radi. Vse to »opaz- imo« šele takrat, ko vsega tega ne moremo več upora- bljati in imeti. Beseda »hvala« hrani in gradi odnos in je pomembna tudi takrat, ko imamo občutek, da je neko delo moralo biti narejeno. Če beseda »hvala« zmanjka v našem odnosu, potem je ta odnos reven in obsojen na propad. Beseda »hvala« je hrana naših odnosov in moč, da naše odnose ohranja žive in ustvarjalne.

Tudi odnos do Boga. Drža hvaležnosti do Boga kaže na našo ponižnost in zavedanje, da Njegovi darovi niso samoumevni, ampak največji dar, ki smo ga prejeli brezplačno. In ta dar je potrebno negovati, razvijati in z njim ustvarjati.