Tukaj sem zate!

 

četrtek, 27. februar

ŽEBLJI V OGRAJI

Neki deček je bil vzkipljivega značaja. Oče mu je dal polno vrečko žebljev in mu naročil, naj vedno, ko se bo razjezil in izgubil oblast nad seboj, zabije v ograjo žebelj. In že prvi dan je fant zabil v ograjo 37 žebljev. V prihodnjih tednih pa se je že nekoliko obvladoval in število zabitih žebljev se je zmanjševalo. Počasi je spoznaval, da je laže obvladovali svojo jezo, kot pa zabijati žeblje v ograjo. Tako je končno dosegel, da cel dan ni zabil v ograjo nobenega žeblja. Ves vesel je šel to povedat očetu. Ta mu je naročil, naj odslej vsak dan, ko se bo uspel obvladati, iz ograje izdere po en žebelj.

 

Molitev: O, Gospa moja

petek, 28. februar

STOPINJE V PESKU

Nocoj sem sanjal, da sem hodil po pesku in me je spremljal Gospod. In v teh dolgih sanjah je bilo predstavljeno vse moje življenje. Ozrl sem se nazaj in kakor v filmu videl vsak dan svojega življenja. Vidne so bile dvojne sledi v pesku: moje in Gospodove.

Tako sem šel naprej prav do konca svojih dni. Ustavil sem se in gledal nazaj. Opazil sem, da so na nekaterih mestih vidni samo eni sledovi. Ta mesta so sovpadala z najtežjimi dnevi mojega življenja; z dnevi, ko sem prestal največ strahu, bolečine in trpljenja. Vprašal sem: »Gospod, ti si rekel, da boš pri meni vse dni mojega življenja in jaz sem sprejel tako življenje s teboj. Ampak zakaj si me pustil samega prav v najhujših trenutkih mojega življenja?« Gospod mi je odvrnil: »Prijatelj, rad te imam in rekel sem ti, da bom s tabo vso pot in te niti za trenutek ne bom pustil. In res te nisem. Mesta, kjer so vidne samo ene sledi v pesku, so dnevi, ko sem te nosil na rokah.«

 

Molitev: Tebe ljubim Stvarnik moj..

sobota, 29. februar

BOŽJI SODELAVCI

Nekoč je živel kralj, ki je povabil svoje podložnike na gostijo. Povabljencem je naročil, naj vsak prinese s seboj steklenico vina. Rekel je, da bodo to vino zlili v velik sod. Ljudje so si mislili: »Kaj pa pomeni ena steklenica vina? Nesel bom steklenico vode in nihče ne bo niti opazil.« Ko so bili gostje že zbrani, je kralj ukazal služabnikom, naj postrežejo ljudem s tem, kar je v sodu. Dobili so vodo, kajti vsi so mislili: »Kaj pomeni moja steklenica vina? Nesel bom steklenico vode in nihče ne bo niti opazil.«

»Zakaj jaz? Naj kdo drug,« slišijo večkrat
duhovniki, ko koga nagovorijo, naj naredi to
ali ono stvar. Največkrat se niti ne zmenijo za
povabilo, misleč: »Se bo že kdo odzval.« Ali
kolikokrat slišimo: »Bo že kdo drug to
naredil!« ali: »Bo že kdo to opravilt«, Težava
je v tem, da ne misliš tako samo ti.

 

Molitev: Pod tvoje varstvo pribežimo

1. postna nedelja, 1. marec

KAKO SPREMENITI SVET?

Stari modrec je pripovedoval osebi: »Ko sem bil mlad, sem bil revolucionar. Boga sem prosil: 'Gospod, daj mi moč, da bom spremenil svet.' Ko sem prišel v srednja leta in spoznal, da je pol mojega življenja minilo, ne da bi spremenil eno samo dušo, sem začel moliti: 'Gospod, daj mi milost, da bom spremenil tiste, ki prihajajo v stik z menoj: družino in prijatelje, in zadovoljen bom.' Zdaj, ko sem star in so moji dnevi šteti, sem prišel do spoznanja, kako sem bil neumen. Moja edina molitev se sedaj glasi: 'Gospod, daj mi milost, da spremenim samega sebe!' Če bi tako molil že od samega začetka, bi najbrž ne zapravil svojega življenja.«

 

Molitev: O, Jezus blagoslovi me …

ponedeljek, 2. marec

SKRIVNOST BOGA

Ali smo že kdaj pomislili na moč semena lubenice? Iz drobnega semena požene iz zemlje in doseže težo, ki je 200.000 krat večja od njenega. Ustvari zunanjo lupino, ki je podobna umetniškemu delu, pod njo je bela plast ter rdeča notranjost, v kateri so urejeno postavljena črna semena. Iz vsakega od teh semen lahko zraste sadež, ki bo za 200.000 krat presegel njegovo težo. »Ko boste znali razložiti skrivnost enega semena lubenice, potem lahko zahtevate od mene, da vam razložim skrivnost Boga,« je dejal modrec, ko je opazoval preprosto seme lubenice.

 

Molitev: Jezus verujem v te …

torek, 3. marec

NE NEHAJ ISKATI

Rabinska zgodba pripoveduje o dečku Jeskielu, ki je nekega dne objokan pritekel k svojemu dedu, slavnemu rabinu Baruhu. Solze so mu tekle po licih, ko je potožil: »Prijatelj me je pustil na cedilu. Bil je krivičen in nesramen do mene.« »Ali bi mi povedal, kaj se je zgodilo?« ga je vprašal rabin. »Poslušaj,« je odgovoril deček. .Šli smo se skrivalnice. Skril sem se tako spretno, da me prijatelj ni mogel najti. Tedaj me je nehal iskati in je odšel. Kakšno vedenje pa je to!« Še tako imenitno skrivališče je izgubilo ves čar, ker je prijatelj opustil iskanje in se nehal igrati. Rabin je pobožal dečka po obrazu in tudi njemu so se v očeh zasvetile solze, ko je rekel: »Prav zares je to neprimerno obnašanje. Toda glej, z Bogom ravnamo enako. Skril se je in mi ne storimo ničesar, da bi ga našli. Le pomisli: Bog se skrije in mi ljudje ga niti ne iščemo več.

 

Molitev: Moj Bog žal mi je..

sreda, 4. marec

KJE BI BIL, ČE BI ZNAL PISATI?

V neki župniji je župnik vztrajal, da je treba sodelavcem dati napisana navodila. Mežnarja, ki je bil nepismen, so kmalu zasačili, da ne zna brati, ker ni ravnal v skladu z napisanimi navodili. Tako je izgubil delo. Čeprav je bil nepismen, pa je bil izredno podjeten. Ukvarjati se je začel z različnimi posli, nazadnje celo ustanovil svoje podjetje in naenkrat postal zelo bogat. Nekega dne je njegov bankir odkril njegovo nepismenost in presenečen dejal: »Sveta nebesa, samo mislim si lahko, kje bi že bil, če bi znal pisati in brati!« Uspešni podjetnik se je zasmejal in dejal: »Ah, še vedno bi bil mežnar v cerkvi.«

 

Molitev: Duša Kristusova posveti me …

četrtek, 5. marec

USTAVITI SE

Žena je stala na pločniku in čakala, da se na semaforju pokaže zelena luč. Na drugi strani ceste je bilo mlado dekle, staro kakšnih sedemnajst let. Žena je opazila, da dekle joče. Ko se je prižgala zelena luč, sta se obe odpravili čez cesto. Ko bi se morali srečati, se je v ženi oglasil materinski čut. Na vso moč si je želela potolažiti dekletu. Toda šla je mimo nje. Ni je niti pozdravila, niti ji ni zaželela lepega dne, šla je preprosto mimo. Čez nekaj ur so ženo spet prevzele dekletove solze. Ponavljala si je: »Zakaj se nisem obrnila k njej in rekla: »Ti lahko pomagam? Saj bi lahko zavrnila mojo pomoč, a kaj zato. Samo ta trenutek bi bil dovolj, da bi spoznala, da nekdo zanjo skrbi in se zanjo zanima. Jaz pa sem šla brezbrižno mimo nje. Obnašala sem se, kakor da ne obstaja.«

 

Molitev: Angel Gospodov …

petek, 6. marec

ŽITO SKRBI

Dva brata sta delala skupaj na kmetiji. Eden je bil oženjen in je imel veliko družino, drugi pa je bil samski. Brata sta si delila pridelke in dobiček. Nekega dna pa si je samski brat dejal: »Ni prav, da vse, tudi dobiček, deliva na pol. Jaz sem sam in potrebujem manj.« Zato si je vsako noč natovoril vrečo žita in ga odnesel iz svoje hiše čez dvorišče v bratovo kaščo. Skoraj istočasno je poročeni brat razmišljal: »Ni pravično, da z bratom deliva pridelke in dobiček na pol. Jaz sem poročen in zame skrbi žena, v prihodnosti pa bodo skrbeli otroci. Brat pa nima nikogar, ki bi v prihodnosti skrbel za njega.« Zato si je vsako noč natovoril vrečo žita in ga iz svoje hiše odnesel čez dvorišče v bratovo kaščo. Po dolgih letih brata nista mogla razumeti, da se njuni zalogi žita ne zmanjšata. Neko noč pa sta v temi trčila drug na drugega. Odkrila sta, zakaj se zaloga žita ni zmanjšala. Odložila sta vsak svojo vrečo in se objela, srečna zaradi medsebojne nesebične in darujoče se ljubezni.

 

Molitev: Spontana molitev

sobota, 7. marec

KJE SO TVOJE SPOSOBNOSTI?

Ameriški farmar je bil na robu propada. Zemljo je prizadela katastrofalna suša. Pridelek na polju se je sušil, v vodnjakih je zmanjkalo vode. V tej stiski se je pogodil z veliko naftno družbo, ki je domnevala, da so pod njegovimi polji ležišča nafte. Po pogodbi bi kmet začel z vrtinami na stroške naftne družbe. Če bi kmet našel nafto, bi mu pripadal visok odstotek dobička od črpanja in prodaje. Če pa nafte ne bo, mu bo propadla še tako skromna žetev. Kmet ni imel nikakršne izbire. Globoko je zabredel v dolgove in iskal je rešitev. Na svoje veliko začudenje, je v nekaj mesecih vrtanja prišel do nafte. Izkazalo se je, da so bila pod njegovo skopo zemljo velika najdišča nafte.

 

Molitev: Zdravi Mariji dodaj prvo skrivnost svetlega dela rožnega venca: ki je bil krščen v reki Jordan. Lahko zmolite tudi desetko.

2. postna nedelja, 8. marec

OSREDOTOČITI MISEL

Nekega sončnega dne vzemi močno povečevalno steklo in star časopis ter se odpravi ven, da narediš poskus. Drži povečevalno steklo nad zmečkano stranjo časopisa. Tudi če boš povečevalno steklo dolgo držal nad papirjem, se ogenj ne bo vžgal, če boš steklo premikal. Če pa boš držal povečevalno steklo pri miru in zbral sončne žarke ter njihovo energijo v eno samo točko ter jo s pomočjo lupe povečal, se bo papir vnel.

 

Molitev: Zdravi Mariji dodaj drugo skrivnost svetlega dela: ki je v Kani naredil prvi čudež. Lahko zmolite tudi desetko.

ponedeljek, 9. marec

POMNOŽITEV ČASA

 

Jezus je videl veliko množico, zasmilila se mu je ter ji je začel govoriti o neustavljivi božji ljubezni. Ko se je zvečerilo, so mu njegovi učenci dejali: »Gospod, odslovi vendar ljudstvo, pozno je že, tudi časa nimajo več.« »Ponudite jim ga vi,« je rekel, »dajte jim nekaj svojega časa!« »Saj ga tudi sami nimamo,« so odvrnili, »kako pa naj tako malo časa, kolikor ga imamo, razdelimo toliko ljudem?« Vendar je bil med njimi nekdo, ki je imel na voljo pet prostih terminov, za vsak primer, zraven tega pa še dvakrat po četrt ure. Jezus se je nasmehnil in vzel teh pet terminov in tistih dvakrat po četrt ure v svoje roke. Ozrl se je k nebu, se zahvalil, blagoslovil in dal svojim učencem, naj ta dragoceni čas razdelijo množici. In glej: ta pičli čas je zadoščal vsem. Ob koncu je ostalo še dvanajst dni od tistega malo časa. Pripovedujejo, da so se vsi čudili. Spoznali so namreč, kako je nemogoče postalo mogoče.

 

Molitev: Zdravi Mariji dodaj tretjo skrivnost svetlega dela: ki je oznanjal božje kraljestvo.

torek, 10. marec

CENA ZA NAVADO

Stara sufitska zgodba govori o dobrem človeku, ki mu je Bog zagotovil, da mu bo uslišal eno prošnjo. Mož je dejal, da si želi, da bi delal dobro, ne da bi za to vedel. Bog mu je zagotovil, da bo njegovo prošnjo uslišal. Bog je videl, da je to tako dobra zamisel, da bo isto željo izpolnil vsakemu človeku, ki ga bo za to prosil.

Neka gospa je pripovedovala: »Redno sem hodila k maši. Nato sem jo opustila eno nedeljo. Počutila sem se nelagodno in nekaj mi je manjkalo. Drugo nedeljo sem se že bolje počutila in maše že nisem več tako pogrešala. Tretjo nedeljo še manj. Dokler je končno sploh nisem več pogrešala in se mi je zdelo, da je tako prav, da ne hodim k maši. Navadila sem se na to. Ko pa sem se začela vračati v cerkev, ni bilo tako lahko in preprosto. Veste, človek hitro pridobi slabe navade, dobre pa le počasi in težko.«

 

Molitev: Zdravi Mariji dodaj četrto skrivnost svetlega dela: ki je na gori razodel svoje veličastvo

sreda, 11. marec

TRGOVEC

Levi se je nekega dne pritoževal svojemu rabinu: »Rabi, imam trgovino, trdo delam od zore do mraka, toda skoraj ne morem preživeti. Tisti krščanski lopov, ki ima trgovino nasproti meni pa vsak dan bolj bogati.« »Glej, Levi,« je odgovoril rabin po daljšem
premišljevanju, »stvar je zelo preprosta. On se ukvarja samo s svojo trgovino in zadošča mu njegova sposobnost in njegovo delo in zato mu posel tako dobro igre. Ti pa skrbiš kar za dve trgovini: za svojo in njegovo in ti zato ne zadoščajo tvoje sposobnosti in tvoje delo.«

 

Molitev: Zdravi Mariji dodaj peto skrivnost svetlega dela: ki je postavil evharistijo

četrtek, 12. marec

ČRIČEK IN KOVANEC

Modrijan iz Indije je imel zelo dobrega prijatelja, ki je živel v italijanskem mestu Milanu. Spoznali so se v Indiji, kjer je bil Italijan s svojo družino na potovanju. Indijec je vodil Italijane in jim pokazal najzanimivejše kraje svoje domovine. Hvaležen za vse je prijatelj iz Milana povabil Indijca k sebi. Tudi on mu je želel izkazati gostoljubje in mu pokazati svoje mesto. Indijec seje zelo upiral temu, da bi odpotoval od doma, ker pa je Italijan vztrajal, je nekega dne le popustil. Izkrcal se je v kraju Malpensa. Že naslednji dan sta se Indijec in Italijan sprehajala po mestnem središču. Indijec je s čokoladno rjavo barvo kože, s črno brado in rumenim turbanom vzbujal pozornost mimoidočih, tako daje Milančan ob njem stopal ves ponosen, da ima tako nenavadnega prijatelja. Na trgu San Babila pa se je Indij ec nenadoma ustavil: "Slišiš tudi ti, kar slišim jaz?" Milančan je, sicer malo zmeden, napel ušesa, kolikor je mogel, pa kljub temu ni slišal nič drugega kot le hrup mestnega prometa. "V bližini je čriček, ki poje," je rekel Indijec. "Motiš se," je menil Milančan. »Jaz slišim le mestni ropot. Razen tega pa: kako si sploh predstavljaš črička v tem okolju?!" "Ne motim se. Slišim čričkovo pesem," je odvrnil Indijec in odločno začel opazovati liste majhnih dreves v parku. Po krajšem času je svojemu prijatelju, ki gaje dvomeče opazoval, pokazal majhno žuželke, čudovitega črička pevca, ki je skrit godrnjal nad vsemi, ki so motili njegov koncert. "Si videl, da sem imel prav?" "Res je," je priznal Italijan. "Vi, Indijci, imate sluh veliko bolj razvil kot mi belci ... " "Motiš se," seje nasmehnil modri Indijec. "Pazi ... " Iz žepa je vzel majhen kovanec in pustil, da mu je povsem neopazno padel na pločnik. V trenutku so se tri ali štiri osebe obrnile in pogledale, kaj je. "Si videl? Žvenket tega kovanca je veliko bolj nežen in manj slišen kot čričkova pesem. In vendar si sam opazil, koliko belcev ga je slišalo!"

 

Molitev: Spontana molitev, prošnja, zahvala, …..

petek, 13. marec

ZA KOGA?

Hebrejska zgodba pripoveduje o modrem in bogaboječem rabinu, ki se je nekega večera, potem ko se je ves dan poglabljal v knjige starih prerokb, odločil za kratek sprehod, da bi se malo sprostil. Medtem ko je počasi hodil po samotni poti, je srečal stražnika, kije z dolgimi in odločnimi koraki hodil gor in dol pred železno ograjo nekega bogatega posestva. "Ti, za koga hodiš?" je vprašal rabin ravnodušno. Stražar je povedal gospodarjevo ime, takoj zatem pa vrnil vprašanje: "Pa ti, za koga hodiš?" To vprašanje, zaključuje zgodba, se je rabinu močno vtisnilo v srce.

 

Molitev: Prva postaja križevega pota: Pilat obsodi Jezusa na smrt. Ali obsojam na prvi pogled? Molimo te Kristus in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

sobota, 14. marec

SATANOVI BLAGRI

Blagor tistim, ki so ob nedeljah utrujeni in zaposleni, da ne morejo v cerkev, zakaj ti so moji najboljši sodelavci. Blagor tistim, ki se med duhovnikovo pridigo dolgočasijo v prepričanju, da je neživljenjska, zakaj ti ne bodo imeli nič od nje. Blagor tistim, ki opravljajo, zakaj ti sejejo prepir in razdeljenost med ljudmi, česar sem zelo vesel. Blagor tistim, ki se hitro užalijo, zakaj tako postanejo jezni in osorni. Blagor tistim, ki ne pomagajo drugim in nikoli ne dajo miloščine, zakaj ti so moji najboljši pomočniki. Blagor tistim, ki pravijo, da ljubijo Boga, pa sovražijo svoje brate in sestre, zakaj vedno bodo z menoj. Blagor tistim, ki povzročajo hudobijo, kajti imenovali se bodo otroci zla. Blagor tistim, ki nimajo časa moliti, zakaj ti bodo moj lahek plen.

 

Molitev: Zdravi Mariji dodaj prvo skrivnost žalostnega dela: ki je za nas krvavi pot potil

3. postna nedelja, 15. marec

MODRA JAMA

Živel je ubog in preprost človek. Po dnevu, polnem trdega dela, se je vračal domov izčrpan in nerazpoložen. Z mržnjo v srcu je gledal ljudi, ki so se mimo vozili v avtomobilih, in tiste, ki so sedeli za mizami v lokalih ob cesti. "Tem se pa res lepo godi," je godrnjal predse, medtem ko se je tlačil v natrpan avtobus. "Sploh ne vedo, kaj se pravi trpeti v življenju. S samim cvetjem jim je posuto. Če bi morali nositi moj križ? Gospodje zmeraj zelo potrpežljivo poslušal pritožbe tega možakarja. Nekega večera pa ga je počakal kar pri hišnih vratih. "O, ti si Gospod!" gaje opazil možak. "Ne poskušaj me miriti. Sam dobro veš, kako težek je križ, ki si mi ga naložil." Možje bil bolj slabe volje kot kdajkoli prej. Gospod se mu je dobrohotno nasmehnil: "Pojdi z mano. Ponujam ti priložnost, da si izbereš kateri drug križ." V trenutku se je mož znašel v veliki in prostorni modri jami, kije bila nadvse okusno urejena. Bila je polna križev: majhnih in velikih, okrašenih z dragimi kamni, gladkih in grobo hrapavih. "To so križi različnih ljudi," je pojasnil Gospod. "Izberi si enega." Človek je nevljudno odvrgel svoj križ v kot, si pomel roke in začel izbirati. Najprej je poskusil zelo lahek križ, ki pa je bil predolg in gaje oviral pri hoji. Potem je segel po križu neke ga škofa, ki je bil neverjetno težak zaradi odgovornosti in požrtvovalnosti. Naslednji križ, gladek in eleganten na pogled, gaje takoj, ko si ga je naložil na ramena, začel zbadati, kot da bi bil poln žebljev. Naložil sije še srebrn križ, ki se je zelo lepo svetil, vendar je moža pod njim takoj navdal občutek osamljenosti in zapuščenosti; takoj gaje odložil. Tako je dolgo poskušal, a vsak križ je imel kakšno pomanjkljivost. Končno je v malo temnejšem kotu sobe našel majhen križ, kije bil že malo obrabljen. Niti ni bil toliko težak in tudi pri hoji ga ni pretirano oviral. Skratka, bilje tak, kot bi bil narejen prav zanj. Mož si gaje zmagoslavno naložil na ramena. "Tega bom vzel!" je vzkliknil in odšel iz modre jame. Gospod mu je namenil zelo dobrohoten in ljubeč pogled. V tistem trenutku se je možakar zavedel, da sije naložil svoj stari križ, tistega, ki ga je zagnal v kot, ko je vstopil v jamo, tistega, ki ga je nosil že vse svoje življenje.

 

Molitev: Druga postaja križevega pota: Jezus vzame križ na svoje rame. Da bi znali nosit svoj križ. Molimo te Kristus in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

ponedeljek, 16, marec

POSTATI MOGOČ

Ravnatelj je obiskal prvi razred in vprašal učence: »Kaj bi rad postal, ko boš odrastel?« Neki deček je dvignil roko in dejal: »Rad bi postal mogoč«. »Mogoč?« je vprašal ravnatelj. »In zakaj si si med vsemi možnostmi izbral prav to?« Učenec je odgovoril: »Zato, ker mi očka in mamica stalno govorita, da sem nemogoč.«

 

Molitev: Zdravi Mariji dodaj četrto skrivnost žalostnega dela: ki je za nas težki križ nosil

torek, 17. marec

GLEDATI BOGA

Nekoč je neki kralj k sebi povabil vse čarovnike, modrijane in duhovnike svojega kraljestva. Zagrozil jim je s hudimi kaznimi, če mu ne bodo pokazali Boga. Reveži so obupovali, si pulili lase, pa niso ugotovili, kako to narediti. Tedaj je mednje prišel pastir, ki jim je naznanil, daje sposoben rešiti ta problem. Pohiteli so, da so ga hitro predstavili kralju. Pastir je vladarja povedel na eno od teras in mu pokazal sonce. "Glej ga!" je rekel. Čez nekaj trenutkov je kralj umaknil oči od sonca in zavpil: "Bi rad, da oslepim?" "Moj Gospod," gaje miril pastir, "sonce je samo ena, majhna Stvarnikova stvar, je manj kot iskrica vsega njegovega sijaja ... Če niti tega ne moreš gledati, kako lahko zahtevaš, naj ti pokažem Boga v vsem njegovem veličastvu?"

 

Molitev: Spontana molitev

sreda, 18. marec

KAKO LAHKO NAJDEM BOGA?

Vsak dan je učenec učitelju zastavljal isto vprašanje: "Kako lahko najdem Boga?" in vsak dan je dobil enako skrivnosten odgovor: "Moraš si to želeti.""Saj si vendar to želim iz vsega svojega srca! Zakaj ga torej ne najdem?"Nekega dne sta se učitelj in učenec skupaj kopala v reki. Nenadoma je učitelj potunkal mladeničevo glavo pod vodo in je ni spustil, čeprav se je fant na vse pretege trudil, da bi se osvobodil pritiska. Naslednji dan je pogovor načel učitelj: "Zakaj si včeraj tako mahal okoli sebe, ko sem ti tiščal glavo pod vodo?" "Ker sem na vsak način hotel zajeti zrak."

 

Molitev: Oče naš

četrtek, 19. marec, teden družine

NAJ SE ZGODI KARKOLI, VEDNO BOM S TEBOJ

Leta 1989 je silovit potres z močjo sedme stopnje po Richterjevi lestvici skoraj zbrisal Armenijo z zemljevida. V manj kot štirih minutah je umrlo več kot 30.000 ljudi. Sredi tega opustošenja in zmede je neki očka pustil ženo na varnem doma in odhitel v šolo, kjer bi moral biti njegov sin, ampak lahko je ugotovil le, da je šola zravnana z zemljo. Po hudem šoku ob izgubi, se je spomnil obljube sinu: »Naj se zgodi karkoli, vedno bom s teboj.« In oči so se mu napolnile s solzami. Ko je gledal kupe ruševin, ki so nekoč bile šola, je bilo vse skupaj videti brezupno, a kar naprej je mislil na obljubo sinu.

Skušal se je spomniti, kje je vsako jutro spremljal sina do razreda. Spomnil se je, da je bila sinova učilnica v zadnjem desnem vogalu, stekel je tja in začel odmetavati ruševine. Ko je tako kopal, so prišli še drugi nesrečni starši in tožili: »Moj sin! Moja hči!« Drugi dobronamerni starši so ga skušali spraviti proč od tistega, kar je nekoč bila šola, rekoč:

»Prepozno je!«

»Mrtvi so.«

»Ne morete pomagati.«

»Pojdite domov.«

»Dajte no, poglejte resnici v oči, ničesar ne morete storiti!«

»Vse skupaj boste samo še poslabšali!«

Vsakemu od staršev je odgovoril s stavkom: »Mi boste zdaj pomagali?« In nato je kopal dalje, kamen za kamnom in iskal sina. Prišel je poveljnik gasilcev in ga skušal spraviti stran od ruševin: »Velika nevarnost izbruha požara je in vsepovsod prihaja do eksplozij. V nevarnosti ste. Bomo že mi poskrbeli. Pojdite domov.« Nato je ljubeči in zaskrbljeni oče znova vprašal: »Mi boste zdaj pomagali?« Prišla je policija in rekli so: »Jezni ste, razburjeni. Druge spravljate v nevarnost. Pojdite domov. Bomo že mi poskrbeli.« Na to je odvrnil: »Mi boste zdaj pomagali?« Nihče mu ni pomagal

Pogumno je kopal sam, kajti moral je vedeti, ali je njegov sinko živ ali mrtev. Kopal je 8 ur. . . 12 ur. . . 24 ur. 36 ur. in 38. uro odstranil velik kos betonske plošče in zaslišal je sinov glas. Zavpil je njegovo ime: »ARMAND!«. Zaslišal je: »Očka?! Jaz sem, očka. Drugim otrokom sem rekel, naj jih ne skrbi. Če si živ, sem jim rekel, me boš rešil. In ko boš rešil mene, bodo tudi oni rešeni. Obljubil si mi, naj se zgodi karkoli, da boš vedno ob meni. Obljubil si, očka.«

»Kako ste? Kako je tam notri?« je vprašal oče.

»Tu nas je štirinajst od triintridesetih, očka. Prestrašeni smo, lačni, žejni in hvaležni, da si tu. Ko se je zgradba podrla, je nastal klin, kot nekakšen trikotnik, in nas rešil.« »Pridi ven, sinko.« »Ne, očka! Naj gredo najprej drugi otroci, ker vem, da me boš ti že potegnil ven. Naj se zgodi karkoli, vem, da mi boš pomagal.«

Mark V. Hansen

 

Molitev: Zmolimo za vse može in očete, da bi vedno zmogli poskrbeti za varnost vseh svojih bližnjih.

petek, 20. marec, teden družine

VSAK POTREBUJE NEKOGA, KI GA RAZUME

Trgovec je nad vrata obesil izvesek »Kužki naprodaj«. Taki napisi pritegnejo majhne otroke in kmalu seje pod trgovčevim izveskom pojavil fantiček. »Po koliko pa boste prodajali kužke?« je vprašal. Trgovec je odgovoril: »Približno od 30 do 50 dolarjev.« Fantiček je segel v žep in potegnil ven nekaj drobiža. »Imam 2,37 dolarja,« je rekel. »Jih lahko vidim?« Trgovec se je nasmehnil in zažvižgal. Iz pasje hišice je prišla psica. Pritekla je do trgovine, sledilo pa ji je pet drobnih, drobcenih kosmatih kepic. Eden od mladičkov pa je prav opazno zaostajal. Fantiček je takoj opazil šepajočega kužka in vprašal: »Kaj je narobe s tem kužkom?« Trgovec je pojasnil, da je mladička pregledal veterinar in ugotovil, da je brez kolčnega sklepa. Vedno bo šepal. Vedno bo hrom na eno tačko. Fantič se je vznemiril. »Tega kužka hočem kupiti.« Trgovec je rekel: »Ne, ni ti ga treba kupiti. Če si ga resnično želiš, ti ga podarim.« Fantič je bil vidno prizadet. Pogledal je lastnika naravnost v oči, dvignil prst in rekel: »Nočem, da mi ga Podarite. Ta kužek je vreden ravno toliko kakor vsi drugi in zanj bom plačal polno ceno. Pravzaprav, zdaj vam bom dal 2,37 dolarja, nato pa vsak mesec 50 centov, dokler ga ne odplačam.« Trgovec je ugovarjal: »Res ti ni treba kupiti tega kužka. Nikoli ne bo mogel teči, skakati in se igrati s tabo, kot bi se lahko drugi mladički.« Ob tem se je fantič sklonil, zavihal hlačnico in odkril grdo zmaličeno in pohabljeno levo nogo v veliki kovinski opornici. Ozrl se je k trgovcu in mehko rekel: »No, tudi jaz ne tečem ravno dobro in kužek potrebuje nekoga, ki ga razume!«

Dan Clark

 

Molitev: Zmolimo za vse starše in botre, da bi razumeli svoje otroke, krščence in birmance ter jim znali priti naproti

sobota, 21. marec

RAD BI BIL TAKŠEN BRAT

Enemu mojih prijateljev, Paulu, je starejši brat za božično darilo podaril avto. Ko je Paul na sveti večer prišel iz urada, je okoli sijočega novega avtomobila postopal fantiček in ga občudoval. »Je to vaš avto, gospod?« je vprašal. Paul je pokimal. »Brat mi ga je podaril za božič.« Fantiček je osupnil. »Hočete reči, da vam ga je dal in vas ni prav nič stalo? Fant, rad bi . . . « Okleval je.

Seveda je Paul vedel, kaj bi fantiček rad. Rad bi imel takega brata. Ampak ob fantičkovih besedah je Paula streslo po vsem telesu. »Rad bi,« je nadaljeval fantiček, »da bi sam lahko bil tak brat.« Paul ga je začudeno pogledal, nato pa naglo predlagal: »Bi se rad peljal z mojim avtom?« »Ja, prav rad.« Po kratki vožnji se je fantič obrnil k Paulu in s sijočimi očmi vprašal: »Gospod, bi me peljali domov?« Paul se je rahlo nasmehnil. Mislil je, da ve, kaj želi fantiček. Pokazati sosedom, v kako velikem avtu se je pripeljal domov. A Paul se je spet motil. »Bi ustavili pri tistih dveh stopnicah?« je zaprosil fantek. Stekel je po stopnicah. Čez nekaj trenutkov je Paul zaslišal, da se vrača. Ni stopal hitro, ker je nosil pohabljenega bratca. Posadil ga je na spodnjo stopnico, ga prižel k sebi in pokazal na avto. »Tamle je, Buddy. Kot sem ti rekel. Brat mu ga je podaril za božič in prav nič ga ni stalo. In nekega dne ti bom jaz podaril ravno takega. Takrat si boš lahko sam ogledal vse tiste čudovite stvari v božičnih izložbah, ki ti jih skušam opisati.« Paul je stopil iz avta, dvignil fantiča in ga posadil na prednji sedež svojega avtomobila. Starejši bratec je sijočih oči sedel zraven in vsi trije so se odpeljali na nepozabno praznično vožnjo. Na tisti sveti večer je Paul spoznal, kaj je Jezus menil z besedami: »Lepše je dajati …«

Dan Clark

 

Molitev: Zmolimo za vse poročene, da bi znali drug drugega razveseljevati.

4. postna nedelja, 22. marec, teden družine

KAJ JE TO POGUM

»Torej misliš, da sem pogumna?« je vprašala. »Ja, mislim.« »Mogoče sem res. To pa zato, ker sem imela kar nekaj dobrih učiteljev. Povedala ti bom o enem izmed njih.

Pred leti sem kot prostovoljka delala v bolnišnici v Stanfordu in tam sem spoznala deklico. Ime ji je bilo Liza in imela je redko in zelo resno bolezen. Edina možnost za njeno ozdravitev je bila transfuzija krvi njenega petletnega bratca, ki je čudežno prebolel isto bolezen in zato imel v krvi protitelesca, potrebna za premaganje bolezni. Zdravnik mu je vse razložil in ga vprašal, ali je pripravljen sestri darovati kri. Opazila sem, da je le za trenutek okleval, nato pa globoko zajel sapo in rekel: »Storil bom to, če bo rešilo Lizo.«

Med transfuzijo je ležal na postelji zraven sestre in se smehljal — kot tudi mi vsi —, ko je videl, da se ji na lica vrača barva. Nato mu je obraz pobledel in nasmeh je izginil. Pogledal je zdravnika in s tresočim glasom vprašal: »Bom takoj začel umirati?«

Spričo svoje mladosti fantek namreč ni dobro razumel zdravnika. Mislil je, da bo moral sestrici dati vso svojo kri.«

»Ja, naučila sem se biti pogumna,« je dodala, »ker sem imela odlične učitelje.«

Dan Millma

 

Molitev: Zmolimo za dekleta in fante, da bi bili dovolj pogumni za pomembne odločitve v življenju.

ponedeljek, 23. marec, teden družine

ČE IŠČEŠ KAJ VELIKEGA, MORAŠ ZAPRETI OČI

Neki starec je dan za dnem sedel v svojem gugalniku. Tako ustaljen v svojem stolu se je zaobljubil, da ne bo odšel s tistega kraja, dokler ne bo videl Boga.

Nekega lepega pomladnega popoldneva, ko se je starec gugal v svojem stolu, neutruden v svoji odločenosti, da bi videl Boga, je zagledal deklico, ki se je igrala na drugi strani ulice. Dekličina žoga se je prikotalila na starčevo dvorišče. Stekla je ponjo in ko se je sklonila, da bi jo pobrala, je zagledala starca in rekla: »Gospod Starec, vsak dan vas gledam, kako se gugate v svojem stolu in gledate v prazno. Kaj pa bi radi videli?«

»O, moj dragi otrok, premlada si, da bi razumela,« je odvrnil starec.

»Mogoče,« je rekla deklica, »toda moja mamica mi zmeraj pravi, da moram, če imam kaj v mislih, govoriti o tem. Pravi, da zato, da se bolje razumemo. Moja mamica zmeraj pravi: 'Gospodična Lizzy, zaupaj nam svoje misli.' Zaupaj, zaupaj, zaupaj, pravi moja mamica zmeraj.«

»Oh, ja, gospodična Lizzy, otrok moj, mislim, da mi ne moreš pomagati,« je zamrmral starec.

»Mogoče ne, gospod Starec, ampak mogoče pa lahko pomagam že, če samo poslušam.«

»Prav, gospodična Lizzy, dete moje, Boga iščem.«

»Z vsem dolžnim spoštovanjem, gospod Starec, ampak v tem stolu se dan za dnem gugate naprej in nazaj v iskanju Boga?« je odvrnila gospodična Lizzy zbegana.

»No, da. Pred smrtjo moram verjeti, da je Bog. Potrebujem znamenje, pa ga doslej še nisem videl,« je rekel starec.

»Znamenje, gospod? Znamenje?« je rekla gospodična Lizzy, zdaj povsem zmedena od besed starega moža. »Gospod Starec, Bog vam daje znamenje vsakič, ko vdihnete. Ko lahko duhate sveže cvetlice. Ko lahko slišite ptičje petje. Ko se dojenčki rodijo. Gospod, Bog vam daje znamenje, ko se smejete in ko se jokate, ko čutite, kako vam solze tečejo iz oči. To je znamenje v vašem srcu, da objemajte in ljubite. Bog vam daje znamenje v vetru in v mavrici in v menjavi letnih časov. Vsa znamenja so tu, vi pa ne verjamete vanje? Gospod Starec, Bog je v vas in Bog je v meni. Nič ga ni treba iskati, kajti on, ona ali kar koli že je, je ves čas tukaj.« Gospodična Lizzy je z eno roko v boku in z drugo mahajoč po zraku nadaljevala: »Mamica pravi: 'Gospodična Lizzy, če iščeš kaj velikanskega, imaš zaprte oči, kajti Boga vidiš v preprostih stvareh, Boga vidiš, če gledaš življenje v vseh stvareh.' Tako pravi mamica.« »Gospodična Lizzy, dete moje, v svojem razumevanju Boga res kar veliko veš, toda to, o čemer govoriš, še vedno ni dovolj.«

Lizzy je stopila k starcu in mu položila svoje otroške dlani na srce in mu zašepetala v uho: »Gospod, od tukaj prihaja, ne od tam,« in pokazala na nebo. »Poiščite ga v svojem srcu, v svojem ogledalu. Potem, gospod Starec, boste videli znamenja.«

Gospodična Lizzy je stopila čez cesto, se obrnila proti starcu in se nasmehnila. Potem ko se je sklonila, da bi poduhala rožice, je zaklicala: »Mamica vedno pravi: 'Gospodična Lizzy, če iščeš kaj velikega, moraš zaprti oči.'«

Dee Dee Robinson

 

Molitev: Zmolimo za vse, ki živijo sami, da se ne bi nikoli počutili osamljene.

torek, 24. marec, teden družine

KAJ POMENI BITI POSVOJEN

Prvošolčki učiteljice Debbie Moon so se pogovarjali o sliki družine. Majhen deček na sliki je imel lase drugačne barve od drugih družinskih članov.

Eden od otrok je pripomnil, da je najbrž posvojen, in deklica z imenom Jocelyn Jay je rekla: »O posvojitvah vem vse, ker sem tudi jaz posvojena.«

»Kaj pomeni biti posvojen?« je vprašal neki drug otrok.

»To pomeni,« je rekla Jocelyn, »da si zrasel v maminem srčku namesto v njenem trebuščku.«

George Dolan

 

Molitev: Zmolimo za vse, ki ne morejo imeti otrok, da bi našli pot, kjer bodo lahko s svojo ljubeznijo pomagali drugim pri njihovi rasti.

sreda, 25. marec, teden družine

MAMA PA NIČ NE RAČUNA

Naš fantiček je nekega večera prišel v kuhinjo k svoji mami, kije ravno pripravljala večerjo, inji izročil list papirja, na katerega je nekaj napisal. Ko si je mama obrisala roke v predpasnik, je lahko prebrala tole:

Za košenje trave 5.00 $

Za pospravljanje moje sobe ta teden 1.00 $

Ker sem šel zate v trgovino 0.50 $

Ker sem pazil na bratca, medtem ko si šla po nakupih 0.25 $

Ker sem odnesel smeti 1.00 $

Za dobro spričevalo 5.00 $

Za pospravljanje dvorišča 2.00 $

SKUPAJ: 14.75 $

Povem vam, mama ga je pogledala, kako je tam pričakujoče stal, deček pa — ko bi le lahko videl, kaj se mu je takrat motalo po glavi. Mama je vzela pisalo, obrnila list, na katerega je pisal, in zapisala naslednje:

Za devet mesecev, ko sem te nosila, medtem ko si rasel v meni — brezplačno.

Za vse noči, ki sem jih presedela ob tvoji postelji, ti dajala zdravila in molila zate — brezplačno.

Za vse hude čase in za vse solze, ki si mi jih v vseh teh letih povzročil, ni plačila.

Ko vse sešteješ, je cena moje ljubezni brezplačna.

Za vse noči, polne strahu, in za skrbi, za katere sem vedela, da me še čakajo — brezplačno.

Za igrače, hrano, obleko in celo to, da sem ti brisala nos, vse to je brezplačno, sin.

In ko vse sešteješ, je polna cena prave ljubezni — brezplačno.

No, prijatelji, ko je naš sin prebral, kar muje mama napisala, so bile v njegovih očeh debele solze. Pogledal je naravnost v mamo in rekel: »Mami, res te imam rad.« Nato je vzel pisalo in z velikimi črkami napisal:

»PLAČANO V CELOTI.«

M. Adam

 

Molitev: Zmolimo za vse mame, da bi ob vsem delu, ki ga imajo, našle čas tudi zase.

četrtek, 26. marec

TRGOVINA

Neki mladenič je sanjal, daje vstopil v veliko trgovino. Za prodajnim pultom je stal angel. "Kaj prodajate pri vas?" je vprašal mladenič. "Vse, kar želite,"je prijazno odvrnil angel. Mladenič je začel naštevati: "Želel bi konec vseh vojn, več pravičnosti za izkoriščane, strpnost in širokosrčnost do tujcev, več ljubezni v družinah, delo za brezposelne, več povezanosti v Cerkvi in ... in ... " Angel gaje prekinil: "Žal mi je, gospod. Narobe ste me razumeli. Tu ne prodajamo sadov, ampak samo semena." Ena od prilik, ki jih je povedal Jezus, se začne tako: "Božje kraljestvo je kot drobno seme, ki gaje človek posejal na svoji njivi ... " Božje kraljestvo je zmeraj začetek. Droben, neopazen začetek. Tudi Bog je prišel na svet kot seme, kot kal, kot drobna mladika. Seme je čudež. Tudi največje drevo zraste iz prav drobnega semena. Tvoja duša je kot vrt, v katerem so posejane največje dragocenosti. Jim boš dovolil, da zrastejo.

 

Molitev: Zdravi Mariji dodaj drugo skrivnost častitljivega dela: ki je v nebesa šel

petek, 27. marec

OBLAK IN PUŠČAVSKA SIPINA

Zelo zelo mlad oblak (ve se, daje življenje oblakov kratko in razgibano) je prvič jadral čez nebo, obdan s čredo napihnjenih oblakov različnih oblik. Ko so pluli nad veliko saharsko puščavo, so ga drugi, že bolj izkušeni oblaki spodbujali: "Pohiti, pohiti! Če se boš tukaj ustavil, si izgubljen!" Oblak paje bil, kot vsi mladi, radoveden, zato se je spustil niže od vseh ostalih oblakov, tako podobnih čredi razpuščenih bizonov. "Kaj pa delaš? Dvigni se," so kričali v veter. Oblaček pa je videl valove zlatega puščavskega peska: krasen pogled. Prav narahlo seje začel spuščati. Puščavske sipine so bile podobne oblakom, ki jih je blago božal veter. Ena od sipin se je nasmehnila oblaku in ga pozdravila: "Živio!" Bila je zelo prikupna, veter, ki ji je skuštral greben, jo je pravkar naredil. "Živio. Ime mi je Ola," seje predstavil oblak. " Jaz sem Una," je povedala sipina. "Kakšno je kaj tvoje življenje tam spodaj?" "No ... Sonce in veter. Malo je vroče, a se da preživeti. Kakšno je pa tvoje življenje?" "Sonce in veter ... in veliko poti po nebu." "Moje življenje je zelo kratko. Ko bo ponovno pihal močan veter, bom morda izginila." "Ti je kaj hudo zaradi tega?" "Malo že. Zdi se mi, da nisem za nobeno rabo." "Tudi jaz se bom hitro spremenil v dež in padal. Taka je moja usoda." Sipina se je malo zamislila in nato dejala: "Ali veš, da mi dež imenujemo Raj?" "Nisem vedel, da sem tako pomemben," se je nasmehnil oblak. "Stare sipine sem slišala pripovedovati, kako nekaj lepega je dež. Takrat se me prekrijemo s čudovitimi stvarmi, ki se imenujejo trava in rože." "Res so čudovite, videl sem jih." "Jaz pa jih morda nikoli ne bom videla," je otožno zaključila sipina. Oblak je malce pomislil, nato pa rekel: "Lahko bi jaz deževal nate ... " "Toda potem bi umrl ... " "Ti pa bi vzcvetela," je rekel oblak in se počasi spustil, spreminjajoč se v mavrični dež. Naslednji dan je bila sipina vsa v cvetju.

 

Molitev: Zdravi Mariji dodaj tretjo skrivnost častitljivega dela: ki je svetega duha poslal

sobota, 28. marec

IGRAJ SE Z BOGOM

Nekega dne se je neki človek ustavil sredi gruče otrok, ki so se igrali na dvorišču. Prevračal je kozolce in počel še druge norčije, da bi zabaval otroke. Mati enega od otrok je vse to opazovala skozi okno. Čez nekaj časa je tudi ona šla na dvorišče in poiskala svojega otroka. "Tisti človek je res svetnik," mu je rekla, "pojdi k njemu, sin moj!" Moški je svojo roko položil na dečkovo ramo in ga vprašal: "Dragi moj, kaj bi rad delal?" "Ne vem, "je odvrnil otrok. "Kaj bi ti rad, da naredim?" "Ti mi moraš povedati, kaj želiš." "O, jaz se rad igram." "Bi se torej igral z Gospodom?" Otrok je ostal brez besed in ni vedel, kaj naj odgovori. Svetnik pa je nadaljeval: "Če ti bo uspelo, da se boš igral z Gospodom, boš naredil nekaj najlepšega, kar je možno narediti. Vsi so z Gospodom tako resni, da ga na smrt dolgočasno. Igraj se z Bogom, otrok. On je najboljši tovariš pri igri."

 

Molitev: Peta postaja križevega pota: Simon iz Cirene pomaga nositi križ. Za vse, ki nam stojijo ob strani in nas imajo radi. Molimo te Kristus in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

5. postna nedelja, 29. marec

PESEK V DLANI

Trinajstletni Jure se je z mamo sprehajal po peščeni obali. Nenadoma jo je vprašal: "Mama, kako obdržiš
prijatelja, potem ko ga končno najdeš?" Mama se je za trenutek zamislila. potem pa se je sklonila in v obe dlani zajela pesek. Nato je roki dvignila in eno dlan krepko stisnila. Pesek je začel med prsti odtekati; kolikor bolj je stiskala, toliko hitreje je pesek odtekal. Drugo dlan pa je držala odprto; ves pesek, kar ga je zajela, je ostal na njej. Jure joj e začuden opazoval, končno pa prikimal: "Razumem."

Na hrbtni strani Marijine podobice, ki jo je nekdo pozabil v majhnem gorskem svetišču. sem našel naslednjo molitev:

 

Gospod. pomagaj mi.
da bom za vse prijatelj.

ki čaka. ne da bi se utrudil.
ki sprejme z dobroto.

ki daje z ljubeznijo.

ki brez težav posluša,

ki se z veseljem zahvaljuje;
prijatelj, ki ga zmeraj najdejo.

ko ga potrebujejo.

ponedeljek, 30. marec

NEDELJSKO KOSILO

Iz kuhinje se je, kot po navadi, zaslišal mamin glas: "Pripravljeno je! " Mož, ki je prebiral časopis, in dva sinova, ki sta gledala televizijo in poslušala glasbo, so se hrupno usedli za mizo in nestrpno pričakovali jedilni pribor. Mama je prišla. Namesto običajnih okusnih in dišečih jedi je na sredino mize postavila kupček sena. "Toda ... kako?!" so se oglasili vsi trije. "Se ti je zmešalo?" Mama jih je pogledala in jim mirno odgovorila: "No, kako naj bi vedela, da boste to opazili?! Že dvajset let vam kuham, pa v vsem tem času od vas nisem slišala besede, po kateri bi sklepala, da ne prežvekujete sena!"

 

Molitev: Zdravi Mariji dodaj četrto skrivnost častitljivega dela: ki je tebe Devica v nebesa vzel

torek, 31. marec

JETNIK IN MRAVLJA

Neki moški je bil obsojen na dvajset let ječe. Njegova največja težava je seveda bila, kako zapolniti obilico časa, ki gaje nenadoma imel na razpolago. Po nekaj mesecih je odkril, da pod zdrobljenim ometom njegove celice živijo mravlje. Ena od njih se mu je zdela posebej bistra in jetnik seje odločil, dajo bo začel učiti. Potrebnega je bilo veliko potrpljenja, vendar je po petih letih mravlja ubogala ukaze, plesala na napetem lasu in skočila dvojni salto mortale. Pet let kasneje je čudežna (in dolgo živeča) mravlja znala zapeti vse pesmi Vesele jeseni. Še pet let kasneje je mravlja odlično obvladala štiri jezike. Ravno se je učila petega, ko so jetnika izpustili iz ječe. Dragoceno mravljo je vzel s sabo v upanju, da mu bo z nastopi v televizijskih oddajah pomagala zaslužiti veliko denarja. Iz zapora se je odpravil naravnost v gostilno. Nekaj je popil, potem pa se ni mogel upreti skušnjavi, da bi pokazal spretnosti svoje mravlje. Postavil jo je na točilni pult, nato pa poklical natakarja. "Poglej to mravljo!" Natakar ni izgubljal časa; medtem ko je mravljo zbrisal z mize, je prijazno rekel: "Opravičujem se Vam, gospod!"

 

Molitev: Šesta postaja križevega pota: Veronika Jezusu obriše potni obraz. Za naše starše in stare starše. Molimo te Kristus in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

sreda, 1. april

FATAMORGANA

Neki človek se je izgubil v puščavi. Ko mu je pošla zaloga hrane in pijače, se je z veliko muko premikal po žgočem pesku. Nenadoma je pred sabo zagledal palme in zaslišal šumenje vode. Še bolj obupan je pomislil: "To je gotovo fatamorgana. Moja domišljija prebuja najgloblje želje moje podzavesti. V resnici pa tam ni prav ničesar." Brez trohice upanja in že ves zmeden se je kot brez življenja ulegel na tla. Malo zatem sta ga našla dva beduina. Revež je bil že mrtev. "Ali ti kaj razumeš?" je vprašal prvi. "Tako blizu oaze, z vodo v neposredni bližini, z dateljni, ki bi skoraj sami padli v usta! Le kako je to mogoče?" Drug je zmajal z glavo in rekel: "Bilje moderen človek."

 

Molitev: Zdravi Mariji dodaj peto skrivnost častitljivega dela: ki je tebe Devica v nebesih kronal

četrtek, 2. april

KAR SMO POSLUŠALI IN KAR SMO ŽELELI SLIŠATI

Ko smo bili še otroci, smo poslušali:

Ustavi se! Delaj počasi! Pohiti! Pusti! Pazi! Pojej vse! Umij si zobe! Pazi, da se ne popackaš! Spet si se umazal! Bodi tiho! Govori, sem ti rekel! Opraviči se! Pozdravi! Pridi sem! Ne bodi mi ves čas pod nogami! Pojdi se igrat! Ne moti! Ne tekaj! Pazi, da ne padeš! Rekel sem ti, da boš padel! Toliko slabše zate! Nikoli ne paziš! Tega ti ne zmoreš! Premajhen si! Daj, bom jaz! Saj si že velik! Pojdi spat! Vstani! Zamudil boš! Dosti dela imam! To gre na tvoj račun! Pokrij se! Ne zadržuj se na soncu! Bodi na soncu! S polnimi usti ne govorimo!

Ko smo bili otroci, smo želeli poslušati:

Rad te imam! Lep si! Srečen sem, da si moj otrok! Pogovarjajva se malo o tebi! Vzemiva si nekaj časa zase. Kako se počutiš? Si žalosten? Te je strah? Zakaj si tega ne želiš? Kako si pozoren! Pripoveduj mi! Kaj se ti je zgodilo? Si srečen? Vesel sem, ko se smeješ. Zjoči se, če hočeš. Si nesrečen? Zaradi česa trpiš? Zaradi česa si se razjezil? Lahko rečeš vse, kar hočeš. Zaupam ti. Všeč si mi. Poslušam te. Si zaljubljen? Kaj meniš o tem? Rad sem s tabo. Rad bi ti nekaj povedal. Pripravljen sem te poslušati. Kdaj se počutiš najbolj nesrečnega? Všeč si mi takšen, kakršen si. Lepo je biti skupaj s tabo. Povej mi, če sem naredil napako.

 

Molitev: Spontana molitev

petek, 3. april

DVE OGLEDALI

Nekega dne je Satan odkril nov način zabave. Izumil je peklensko ogledalo, ki je imelo posebno lastnost: vse, kar je bilo lepo in dobro, je pokazalo kot grdo in neprijazno; kar je bilo grdo in slabo, pa je pokazalo natančno in povečano. Satan se je s svojim strašnim ogledalom odpravil po svetu. Vsi tisti, ki so pogledali vanj, so se zgrozili: vsaka stvar v njem je bila popačena in pošastna. Hudobec se je s svojim ogledalom močno zabaval: bolj ko so bile stvari odvratne, bolj so mu bile všeč. Nekega dne mu je bil prizor, ki gaje pokazalo ogledalo, tako všeč, da se je začel prav nespodobno krohotati. Tedaj pa mu je ogledalo padlo iz rok in se zdrobilo na milijon koscev. Močan in zlohoten vihar je drobce ogledala raznesel po vsem svetu. Nekateri drobci so bili manjši kot peščeno zrno. Zašli so v oči mnogih oseb, ki so od takrat naprej vse videle narobe: zavedale so se samo slabega in videle hudobijo vsepovsod. Drugi drobci so postali leče za očala. Ljudje, ki so nosili ta očala, niso več Videli prav in niso več znali presojati pošteno. Ali niste morda že srečali takih ljudi? Kakšen del nekdanjega ogledala je bil tako velik, da so ga lahko uporabili za okensko šipo. Ubogi ljudje, ki so gledali skozi ta okna, so Videli samo neprijazne sosede, ki so živeli samo za to, da so v svojih glavah napletali hudobije. Ko je Bog Videl, kaj se je zgodilo, se je razžalostil. Odločil se je, da bo ljudem pomagal. Rekel je: "Nasvet bom poslal svojega Sina. On je podoba mene samega, moje ogledalo. Zrcali mojo dobroto in pravičnost, mojo ljubezen. V njem odseva podoba človeka, kakršnega sem si zamislil in želel jaz." Jezus je prišel kot ogledalo za ljudi. Kdor se je zgledoval po njem, je odkrival dobroto in lepoto in se ju naučil ločevati od sebičnosti in laži, od nepravičnosti in prezira. Bolni so ponovno začutili voljo do življenja, obupanim zasijalo upanje. Jezus je potolažil žalostne in pomagal ljudem, da so premagali strah pred smrtjo. Mnogi ljudje so vzljubili ogledalo Boga in sledili Jezusu. Zdelo se jim je, kot daje Jezus vnel njihova srca za dobro. V drugih pa je kar kipelo od jeze in odločili so se, da bodo razbili Božje ogledalo. Jezusa so usmrtili. Kmalu zatem seje dvignil nov mogočen vihar: Sveti Duh. Dvignil je milijone drobcev božjega ogledala in jih razpihal po vsem svetu. Kdor dobi vsaj majčken drobec tega ogledala v svoje oči, začne gledati na svet in na ljudi tako, kot je gledal Jezus. V očeh se zrcalijo predvsem dobre in lepe stvari, pravičnost in radodarnost, veselje in upanje; kar je slabo, nepošteno in nepravično, pa je moč spremeniti ali premagati. V drugih pa je kar kipelo od jeze in odločili so se, da bodo razbili Božje ogledalo. Jezusa so usmrtili. Kmalu zatem seje dvignil nov mogočen Vihar: Sveti Duh. Dvignil je milijone drobcev božjega ogledala in jih razpihal po vsem svetu. Kdor dobi vsaj majčken drobec tega ogledala v svoje oči, začne gledati na svet in na ljudi tako, kot je gledal Jezus. V očeh se zrcalijo predvsem dobre in lepe stvari, pravičnost in radodarnost, veselje in upanje; kar je slabo, nepošteno in nepravično, pa je moč spremeniti ali premagati.

 

Molitev: Tebe ljubim Stvarnik moj …

sobota, 4. april

VRTNICA

Rilke je precejšen del svojega življenja preživel v Parizu. Z neko francosko prijateljico je vsak dan hodil na univerzo. Napoti, ki stajo skupaj prehodila, je bilo vedno veliko ljudi. Na enem od uličnih vogalov je vedno sedela beračica, ki je mimoidoče prosila vbogajme. Ženska je sedela vedno na istem mestu, negibna kot kip, z iztegnjeno roko in z očmi, uprtimi v tla. Rilke ji ni nikoli nič dal, njegova spremljevalka pa ji je pogosto dala kakšen drobiž. Nekega dne je mlada Francozinja vprašala pesnika: "Zakaj nikoli nič ne daš tej revici?" "Morali bi nekaj podariti njenemu srcu, ne njenim rokam," je odgovoril pesnik. Naslednji dan je Rilke imel s seboj prelepo, komaj vzcvetelo vrtnico ; dalj o je v roke beračice in hotel nadaljevati pot. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega: beračica je dvignila pogled, se zazrla v pesnika, se s težavo dvignila s tal, ujela pesnikovo roko in jo poljubila. Potem je odšla, prižemajoč vrtnico k svojim prsim. Ves teden je ni bilo na spregled. Osmi dan je bila spet na istem uličnem vogalu, tiha in negibna kot vedno. "Od česaje živela pretekle dneve, ko ni dobila ničesar?" je vprašala mlada Francozinja. "Od vrtnice," je odvrnil pesnik.

 

Molitev: sedma postaja križevega pota: Jezus pade drugič pod križem. Pomislimo do koga smo krivični. Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil.

6. postna nedelja, cvetna nedelja, 5. april

PRAZEN STOL

Starejši možakar Je resno zbolel. Njegov župnik se je odpravil k njemu na obisk. Takoj ko je vstopil v bolnikovo sobo, je opazil prazen stol, bil malce nenavadno postavljen: stal je ob postelji, na kateri je počival starec. Župnik je starca vprašal, čemu stol služi. Možakar mu je odgovoril z rahlim nasmeškom
na ustnicah: "Predstavljam si, da na tem stolu sedi Jezus, in preden ste vi prišli, sem mu ravno nekaj pripovedoval ... Dolga leta se mi je . dogajalo, da sem zelo težko molil- dokler mi ni eden od prijateljev razložil, daje molitev pogovor z Jezusom. Tako si sedaj predstavljam, da Jezus sedi na tem stolu pred mano. Jaz mu kaj povem, potem pa poslušam, kaj mi on odgovori. Od takrat nimam več težav z molitvijo. Nekaj dni kasneje se je v župnišču oglasila hči tega starca, da bi župniku povedala, daje oče umrl. "Samo za nekaj ur sem ga pustila. Ko sem se vrnila, sem ga našla mrtvega, z glavo naslonjenega na prazen stol, ki ga je vedno hotel imeti ob postelji."

 

Molitev: O Jezus blagoslovi me ….

ponedeljek, 6. april

NISO NAPRODAJ

Mlad par je vstopil v najlepšo trgovino z igračami v mestu. Gospod in gospa sta si dolgo ogledovala pisane igrače, razvrščene po policah, obešene pod stropom in veselo razložene po prodajnem pultu. Naprodaj so bile punčke, ki so se jokale in se smejale, elektronske igrače, miniaturne kuhinje, ki so pekle torte in pice ... Nista se mogla odločiti. Približala se jima je prijazna prodajalka. "Veste," je začela razlagati gospa, "imava zelo majhno hčerko, vendar sva od doma ves dan in pogosto celo zvečer." "Naša deklica se zelo malo smeje," je nadaljeval gospod. "Rada bi ji kupila nekaj, kar jo bo osrečilo ... Nekaj, kar ji bo v veselje, tudi ko bo sama." "Zelo mi je žal," se je vljudno nasmehnila prodajalka, "vendar pri nas ne prodajamo staršev."

 

Molitev: Osma postaja križevega pota: Jezus tolaži Jeruzalemske žene. Kako opravljamo vlogo staršev? Molimo te Kristus in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

torek, 7. april

TRI ŽABE

Tri radovedne žabe so si nekega dne drznile zapustiti mlako, v kateri so vedno živele. Nameravale so raziskati svet. V bližini mlake je bila bogata kmetija. Tri žabe so svoje raziskovanje začele na kmečkem dvorišču. Toda opazili sta jih dve kokoši. Razveselili sta se spremembe na jedilniku; sline so se jima že cedile, ko sta planili nadnje s priostrenimi kljuni. Žabe pa so bile hitre in pogumne. Prav v tistem trenutku je kmet pred hlevska vrata postavil veliko posodo z mlekom. Z dvema izrednima skokoma so jo dosegle in se vrgle vanjo. Ugotovile so, da morajo plavati v mleku. Sprva jih je nov položaj veselil in zabaval, potem pa jih je začelo vedno bolj skrbeti. Treba bi se bilo vendarle čim prej spraviti ven. Jezen kmetje veliko hujši kot kokoši ... Poskušale so in poskušale, vendar je bila odprtina posode ozka, kovinske stene pa gladke in spolzke. Prva žaba je bila fatalist. Nekaj časa se je trudila, potem pa rekla: "Nikoli ne pridemo od tu ven. To je naš konec." Vdala seje in utonila. Druga žaba je bila intelektualec. Imela je veliko teoretičnega znanja o tekočinah, pa tudi o skokih in njihovih fizikalnih zakonitostih. Hitro je vse izračunala: razdaljo do odprtine, premer posode, potreben vzgon, parabolo, težo, pospešek, silo težnosti. Dokopala se je do pravega rezultata in močno skočila. Vendar ... pozabila je upoštevati dvignjen rob posode. Močno se je udarila v glavo omedlela in nesrečno končala na dnu posode. Tretja žaba ni izgubljala časa, stalno je plavala in
pridno delala z vsemi svojimi močmi. Mleko se je spremenilo v maslo, kije bilo sicer zdrslo, vendar
trdno, zato je žaba z njega zlahka skočila ven.

 

Molitev: Deveta postaja križevega pota: Jezus pade tretjič pod križem. Da bi znali prav presojati. Molimo te Kristus in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

sreda, 8. april

NI VSE TAKO KOT SE ZDI

Dva angela sta potovala po svetu in se ustavila pri premožni družini, da bi tam prenočila. Družina je bila negostoljubna in ni ugodila želji, da bi prespala v sobi za goste. Dali so jima majhen prostor v hladni kleti. Ko sta si pripravila postelji, je starejši angel videl luknjo v steni in jo zamašil. Mlajši angel ga je vprašal, čemu je to storil. Starejši angel je odgovoril: »Stvari niso vedno takšne, kot se zdijo.« Naslednjo noč sta prišla angela k zelo revni hiši. Prijazen gospodar in njegova žena sta z njima delila večerjo in jima odstopila svojo posteljo, da se resnično dobro naspita in odpočijeta. Ko je naslednje jutro sonce vzšlo, sta angela našla gospodarja in njegovo ženo v solzah. Njuna edina krava, katere mleko je bilo njun edini prihodek, je ležala mrtva na njivi. Mlajši angel je bil po pravici zelo jezen in je vprašal starejšega, kako je lahko to dopustil: »Prvi gospodar je imel vse, pa si mu vseeno pomagal. Drugi gospodar pa ima zelo malo, a naju je kljub temu prijazno sprejel, naju nahranil in sva prespala v njegovi postelji, pa si pustil, da mu je edina krava poginila.« Drugi angel je mirno odgovoril: »Stvari niso vedno takšne, kot se zdijo. Ko sva bila v hladni kleti, sem opazil, da je v tisti luknji v steni shranjeno zlato. Ker je gospodar zelo pohlepen in ni pripravljen deliti svojega bogastva, sem »popravil« luknjo zato, da zlata ne bo mogel več najti. Prejšnjo noč, ko sva spala v gospodarjevi postelji, je prišel angel smrti po njegovo ženo. Dal sem mu kravo namesto nje. Stvari niso vedno takšne, kot se zdijo.«

 

Molitev: Deseta postaja križevega pota: Jezusu vzamejo obleko. Ko smo osramočeni ali mi sami sramotimo druge? Molimo te Kristus in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

veliki četrtek, 9. april

MANJ KOT NIČ

"Kaj praviš, koliko tehta ena snežinka?" je sinica vprašala goloba."Manj kot nič," se je glasil odgovor. Pa je sinica povzela besedo in golobu povedala kratko zgodbo:"Počivala sem na borovi veji, ko je začelo snežiti. To ni bil kakšen hud snežni metež, ampak rahlo, nežno sneženje. Ker nisem imela pametnejšega dela, sem začela šteti snežinke, ki so padle na vejo, na kateri sem čepela jaz. Padlo jih je 3.751.952. Ko se je prav počasi in prav narahlo na vejo spustila 3.751.953. snežinka - težka manj kot nič, kot praviš ti - se je veja zlomila ... " Sinica je odletela ... Golob, ki je že od Noetovih časov naprej avtoriteta na področju miru, je malce pomislil, nato pa rekel: "Ali manjka samo ena oseba, da bi ves svet užival blaženi mir?"

Morda manjkaš samo ti?

 

Molitev: Jezus verujem v te …

veliki petek, 10. april

DAR

V afriški cerkvi je med mašnim darovanjem po cerkvi romala velika košara iz vrbovih šib, ena tistih, ki je ljudem služila pri nabiranju maniok. V zadnji vrsti sedežev je sedel deček in zamišljeno gledal košaro, kije potovala od vrste do vrste. Žalostno je zavzdihnil ob misli, da nima ničesar, kar bi podaril Gospodu. Košara je prišla do njega. Ne meneč se za začudenost ostalih vernikov, se je deček usedel v košaro, rekoč: "Edino, kar imam, poklanjam Gospodu v dar."

 

Molitev: Dvanajsta postaja križevega pota: Jezus umre na križu. Jezus se je zame daroval na križu. Molimo te Kristus in te hvalimo. ker si s svojim križem svet odrešil.

velika sobota. 11. april

ČAS ZA BAHANJE

Dve gosi sta se, kot vsako leto, odpravili na selitev v južne kraje. K njim je prišla žaba in ju prosila, naj jo vzameta s seboj. Gosi sta bili za to. »Le težo bi si porazdelili med seboj«, sta dodali. Žaba je spletla dolgo vrv iz močvirske trave in jo privezala za nogo obeh go si. Na sredo vrvi pa se je sama oprijela z usti. Tako so začele svojo pot. Kmetje so opazili v zraku to nenavadno prikazen. Glasno so začeli hvaliti čudovit potovalni pripomoček in spraševali, kdo je bil tako moder in iznajdljiv, da si ga je izmislil. Ponosna žaba je odprla usta in odgovorila: »Jaz ...«, a še preden je mogla reči »sem se to izmislila,« je padla na zemljo ...

 

Molitev: Trinajsta in štirinajsta postaja križevega pota: Jezusa položijo Mariji v naročje. Marija se poslovi in položijo ga v grob. Molimo te Kristus in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

velika noč, 12. april

POSLUŠATI IN SLIŠATI

V prvem okvirčku stripa je narisan mož s psom in ob njem hodi žena. Mož poriva pred seboj otroški voziček, medtem ko žena popravlja punčko, da ji ne bi tako nagajal veter. V drugem okvirčku mož nameni ženi kratek pogled s strani, medtem ko ona še vedno popravlja punčko. Toda sedaj govori naravnost v moževo uho. Tretji prizor pa kaže ženo, ki se še bolj zavzeto ukvarja s punčko in možu govori: »Sploh ne poslušaš, kar ti govorim!« Zadnja sličica pa prikazuje moža, ki obrnjen proti ženi, pravi: »Saj te poslušam, le pozoren nisem na to, kar govoriš.«

 

Molitev: Aleluja, Kristus je vstal!

 

 

Viri:

• Bruno Ferrero, Pomembna je vrtnica, zbirka Knjižice, Salve
• Bruno Ferrero, Čričkova pesem, zbirka Knjižice, Salve
• Božo Rustja, Drobne zgodbe za dušo, Ognjišče
• Božo Rustja, Drobne zgodbe z biserom, Ognjišče
• Božo Rustja, Dragoceno darilo zgodb, Ognjišče<

 

Izdala Župnija Domžale, odgovarja župnik Klemen Svetelj.

Samo za interno uporabo.