Postni čas
V sredo, 23. 2. 2023, se je začel postni čas, čas 40-dnevne priprave na velikonočne praznike. Po glavi so nam duhovniki potresli blagoslovljen pepel, začrtali na čelo znamenje križa in s tem smo pokazali našo pripravljenost za spreobrnjenje in poboljšanje. Obred pepeljenja se je odvijal tako pri jutranji kot pri večerni sveti maši. Na ta dan nas vse starejše od 16 let veže tudi strogi post, ko se le enkrat na dan do sitega najemo in se odpovemo mesu in mesnim izdelkom. Zdržek od mesa velja tudi vse preostale petke v postnem času. Vendar nam morajo biti vse te stvari zgolj zunanje orodje za dosego notranjega cilja, ki je spreobrnjenje, zato smo povabljeni, da se preko molitve, odpovedi in dobrih del vedno bolj obračamo h Gospodu!
Prvo praznovanje pepelnice sega v osmo stoletje po Kristusu in verjetno izvira iz še zgodnejše tradicije, ko so se spokorniki posuvali s pepelom v znamenje sprave za svoje grehe.V Svetem pismu najdemo mnogo takšnih primerov – Job je na primer rekel, da se kesa v prahu in pepelu (prim. Job 42,6).
Naša nepopolnost kliče k spreobrnjenju in zavedamo se, da za to potrebujemo Božjo pomoč. Odrekanje, molitev in miloščina so trije stebri, ki zaznamujejo post. Na mizici med verskim tiskom smo lahko odnesli razne spodbude in namene za letošnji postni čas, ki nas bodo krepile.
Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na Veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in Njegove smrti na križu. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti: Matej, Marko in Luka.
