Statistika za leto 2023

Že smo vstopili v leto 2024 in prav je, da vsaj nekoliko pogledamo na preteklo leto. Žal na svetu ni več miru kot leto poprej, odprla so se nova vojna žarišča, napetosti rastejo tudi drugod po svetu. V Sloveniji smo imeli v letu 2023 največ težav s poplavami, ki so nas prizadele v poletnem času in nas spodbudile k solidarnosti in medsebojni pomoči. Po eni strani smo se v tistih dneh zelo izkazali in hitro priskočili na pomoč ljudem, ki so izgubili svoje domove ali utrpeli materialno škodo ob tem. Po drugi strani pa je kar težko verjeti, da cela Slovenija ni sposobna v kratkem času obnoviti petih dolin in pomagati ljudem, ki so bili prizadeti. Velikokrat se izgubljamo v množici besed in načrtov, zlasti še takrat, ko dejansko nimamo namena pomagati. Žal se to vedno znova opaža na vseh ravneh.

Župnija je leto 2023 preživela dokaj mirno. Na pastoralnem področju nismo imeli kakšnih večjih dogodkov, zaključujemo že začete projekte in se oziramo naprej, kaj bi lahko naredili v prihodnosti. Prav je, da preteklo leto pogledamo tudi skozi številke podeljenih zakramentov in dobimo vsaj malo občutka, kakšno je bilo preteklo leto v primerjavi z leti nazaj.

Krsti

V letu 2023 smo krstili skupaj 24 otrok: 11 dečkov in 13 deklic. 18 otrok je bilo krščenih v prvem letu starost, ostalih 6 v drugem letu oziroma v starosti do 6 let. 13 otrok je izhajalo iz cerkvene zakonske skupnosti, 5 otrok iz civilno zakonske skupnosti, 6 iz izvenzakonske skupnosti. Imena so bila zelo raznolika, po dvakrat sta se ponovili zgolj imeni Sofia in Vita, ostalih ponovitev imen ni bilo.

Še primerjava za nazaj

V letu 2022 smo imeli 28 krstov. Čeprav smo imeli že vse pripravljeno, nam je v letu 2023 nekaj krstov odpadlo zaradi bolezni in se potem starši niso več oglasili, da bi krstili njihovega otroka. Če pogledamo še bolj nazaj, pred 10 leti je bilo število krstov kar 40. Obdobje korone je še dodatno zarezalo v številčno stanje naše župnije, vendar bi do osipa števila vernikov prišlo tako ali drugače. Korona je proces razkristjanjevanja samo še pospešila in so rezultati stanja zaradi tega toliko bolj boleči in vidni. Če nas številke pri krstih ne navdajajo z optimizmom, pa je vendarle lepo videti pri sveti maši ob nedeljah ob 10.00, ko se zberejo družine in je tudi veliko majhnih otrok. Ko dobimo kakšne goste, se velikokrat zgodi, da pridejo in pohvalijo živost naše župnije, koliko družin in otrok imamo. To lahko pomeni, da je drugje stanje še bistveno slabše in smo lahko samo veseli, da smo tukaj.

Prvo sveto obhajilo

V lanskem letu je prvo sveto obhajilo prejelo 28 otrok, 16 fantov in 12 deklet. Eno leto prej je bilo prvoobhajancev 34, pred 10 leti pa je bilo prvoobhajancev 51. V veroučno šolo hodi skupaj 260 otrok (skupaj klasični verouk in družinska kateheza). Pričakovati je, da bo velikost skupin v veroučni šoli še padala, saj so tudi generacije vedno manjše, vedno manj je krščenih otrok, vedno manj se starši odločajo, da bodo otroka vpisali k verouku. Predvsem pa se pri verouku vedno bolj opaža, kje doma molijo in živijo svojo vero, kje pa je vera zgolj celofan papir ali ostanek folklore iz preteklosti.

Skozi celotno leto 2023 je bilo razdeljenih približno 46.000 obhajil, kar pomeni kar precejšen skok v primerjavi z letom poprej (37.000 obhajil). Pri mnogih se pojavlja dilema, ali bi sedaj obhajilo še prejemali na roke ali bi šli nazaj »na jezik«. Pri odraslih osebah je odločitev vsakega posameznika, kako bo prejel obhajilo. Pri otrocih pa lahko opazimo, da bi bilo boljše preiti nazaj na stari sistem, saj nekateri obhajilo prejmejo zelo »po domače« in Najsvetejše nesejo s seboj v klop. Na tem mestu je potrebno še eno opozorilo: k obhajilu gremo lahko 2x na dan, če smo tudi obakrat pri sveti maši – pri celi sveti maši. Sveta maša se začne z uvodno pesmijo in ne šele z evangelijem, zato vas vse spodbujamo, da pridete pravi čas k sveti maši in da ne zamujamo. Zlasti nedeljska sveta maša ob 11.30 je takšna, ko se vsi skupaj zberemo ravno tja do evangelija.

Pri obhajilu žal duhovniki opažamo vedno večje število tistih, ki pristopijo k obhajilu brez vere in osebne pripravljenosti za prejem Najsvetejšega. Zlasti pri pogrebih smo duhovniki velikokrat v stiski in skušnjavi, da komu svetega obhajila preprosto ne bi podelili, saj se že iz obnašanja v cerkvi vidi, da ljudje ne poznajo in ne razumejo stvari. Prav je, da radi pristopamo k obhajilu, vendar se na to vedno pripravimo in če je potrebno, pred tem pristopimo k zakramentu svete spovedi. V naši župniji imamo velik blagoslov, da sva tukaj dva duhovnika in se le izjemoma naredi, da v času svete maše ni hkrati tudi priložnosti za sveto spoved. En duhovnik mašuje, drugi spoveduje. Če bo enkrat ostal tukaj samo en duhovnik, to ne bo več možno.

Za prve petke duhovnika obiščeva povprečno 45 ostarelih, od tega jih je okoli 25 v MGC Bistrica. Obisk duhovnika za prvi petek ali podeljevanje poslednjih zakramentov mnogi razumejo kot: sedaj bo pa treba umreti! Duhovniki ne prinašamo smrti, ampak živega Jezusa, ki nam lahko ob poslednjih trenutkih življenja daje upanje in notranji mir. In če imamo vsaj malo radi naše bolne in ostarele starše, stare starše, sorodnike ali prijatelje – dajmo jim to možnost, da se lahko še pravi čas spravijo z Bogom in s samim seboj, da ne bo smrtna ura potem pretežka.

Birma

V preteklem letu je prejelo zakrament svete birme 27 birmancev, 14 fantov in 13 deklet. Leta 2022 je bilo birmancev 46, pred 10 leti pa je bilo birmancev 52. Trenutno imamo eno katehumenko, ki se pripravlja na prejem zakramentov že kot odrasla oseba. Tako bomo na velikonočno vigilijo v našo skupnost sprejeli novo članico, ki bo prejela sveti krst, birmo in obhajilo. V preteklem letu smo lahko sledili polemiki iz škofije Murska Sobota, kjer naj bi ukinili birmanske botre. Razlogi za ta korak so zelo različni: od prevelikih pričakovanj pri darilih do vedno manjše izbire, kdo bi lahko bil boter. Minimalna starost 16 let, prejeti zakramenti uvajanja (krst, obhajilo in birma), cerkvena poroka (v primeru skupnega življenja s partnerjem) ter zgledno krščansko življenje, obisk svete maše, osebna molitev, čut s Cerkvijo… V izrednih primerih lahko birmanca pred birmovalca pripelje tudi eden od staršev, ki nadomešča botra. Imamo vsako leto več takšnih primerov, saj birmanci preprosto nimajo nikogar, ki bi ga lahko vzeli za botra. To mora biti tudi vsem nam v opozorilo, da bi se bolj trudili za zgledno življenje in bi nas mladi hoteli imeti ob sebi ob tako pomembnih trenutkih.

Poroke

V letu 2023 smo imeli samo 2 poroki in še to na isto soboto, povprečna starost ženinov in nevest je bila enaka: 31 let. Eno leto prej smo imeli 10 porok, pred 10 leti je bilo porok 5. Za letošnje leto kaže nekoliko boljše, saj so se že oglasili 4 pari, ki bi se letos radi poročili. Splošen trend pa je sedaj, da se za poroko odločajo pari potem, ko že nekaj let živijo skupaj in imajo že skupaj otroke. Po vsem tem pa nato dozori tudi odločitev za cerkveno poroko, česar smo tudi lahko veseli.

Pogrebi

V letu 2023 smo pokopali skupaj 71 naših faranov. Od tega je bilo 34 moških in 37 žensk. V letu 2022 je bilo pogrebov 79. Povprečna starost moških je bila 80 let, pri ženskah 84 let. Najmlajši moški je bil star 52 let, najstarejši moški 94 let. Pri ženskah je bila najmlajša stara 48 let, najstarejši dve pa sta dočakali 100 let življenja. Od vseh 71 pokojnih jih je samo 12 redno prejemalo zakramente, 32 vsaj občasno; 27 jih je živelo brez zakramentov. Poslednjih zakramentov (spoved/maziljenja/obhajilo) je bilo deležnih 23 pokojnih, ostalih 48 pokojnih te milosti niso imeli.

Pogrebna služba Vrbančič nam je poslala tudi podatke za celotno domžalsko pokopališče za leto 2023: skupaj so imeli skupaj 153 pogrebov, od tega 50 civilnih, 1 pravoslavni, 1 evangeličanski in 101 katoliški pogreb. Žarnih pogrebov je bilo 118, pogrebov z raztrosom 25 in pogrebov s krsto 10. Vedno več je pogrebov z raztrosom, še bolj pa so žalostni razlogi, zakaj do njih prihaja: ker pokojni preprosto nimajo nikogar, ki bi skrbel za njihov grob; ker svojci ne želijo imeti dodatnih stroškov z grobom; ker hočemo vse skupaj čim hitreje pozabiti...

Nekaj slabe volje je pri nekaterih povzročila odločitev, da duhovniki nismo več prisotni pri pogrebu, kjer gre za raztros. Duhovnik še vedno vodi molitve pri mrliški vežici, pri raztrosu pa duhovnik več ni prisoten. Vsake toliko časa se slišijo še kakšne bolj žalostne zgodbe, ko pepel pokojnika spremenijo v nakit, da ga potem lahko nosijo okoli vratu. Žal naš odnos do pokojnih postaja vedno bolj plitev in ga imamo za nepomembnega. Vendar pokojni predstavljajo naše korenine, iz katerih izhajamo in nam dajejo trdnost in oporo. Če torej posekamo korenine, se bo celo drevo posušilo. Spoštujmo pokojne, učimo se iz njihovih izkušenj in spoznanj. Marsikaj so živeli bistveno bolj polno in bogato, čeprav so imeli manj materialnih dobrin.