Martinova pot – od Žičke kartuzije do Dramelj
Na Binkoštno nedeljo smo nadaljevali Martinovo pot iz Žičke kartuzije, kjer smo pot končali 2.1.2024, do naselja Dramlje. Po skupinskem fotografiranju smo se hitro podali po klancu navzgor. Ko smo iz asfaltne ceste zavili na makadamsko gozdno pot, smo začeli z molitvijo častitljivega dela rožnega venca. V molitvi smo prosili za vse naše bolne in pomoči potrebne skavte, sorodnike in znance, predvsem pa smo prosili Sv. Duha, naj nas napolni s svojimi darovi.
Molitev je neprestano spremljalo čudovito ptičje petje. Pot nas je vodila po gozdu, med travniki, posameznimi lepo urejenimi hišami in kaj kmalu smo pred seboj zagledali hrib, poraščen z gozdom, na vrhu pa čudovito cerkev sv. Uršule. Še dobrih 15 minut vzpona, pa smo bili že pri cerkvi, ki naj bi obstajala že pred letom 1660. Cerkev je bila žal zaklenjena, zato smo si zgodovino, kot tudi fotografije notranjosti cerkve, lahko ogledali le na panoju, ki stoji ob cerkvi. Po kratki molitvi, ki jo je imela naša Urška, smo si privoščili zasluženo malico iz naših nahrbtnikov, nato pa je sledilo, tako kot vedno, bogato sladkanje z dobrotami, ki so jih pripravile naše udeleženke. Sledil je še strm spust proti Dramljam. Tik pred cerkvico sv. Ilje, pa smo bili nagrajeni s čudovito mavrico, ki je obkrožala sonce.
Takšnega pojava še nismo videli, pa smo komentirali, da nam Sv. Duh na Binkošti že pošilja znamenje. Vendar je bil, kot smo naslednji dan prebrali, to le halo efekt, ki nastane zaradi loma svetlobe na ledenih kristalih v atmosferi. Le še kakih 10 minut smo potrebovali in prišli smo na cilj. Po kratkem okrepčilu, so se nekateri vrnili domov, ostali pa smo se odpeljali na ogled cerkve v Ponikvi. Prav v tej cerkvi je bil krščen, prejel prvo sv. obhajilo in zakrament sv. birme blaženi škof Anton Martin Slomšek. Le kdo ne bi z veseljem prisluhnil razlagi župnika g. Planinška o življenju prvega mariborskega škofa, pesnika, pisatelja, vzgojitelja in narodnega buditelja blaženega Antona Martina Slomška. Njegove relikvije so izpostavljene v stranskem oltarju. Baročna cerkev, ki je bila blagoslovljena leta 1760, je bila zgrajena okrog stare cerkve, ki se omenja že leta 1236. V cerkvi je posebno lep glavni oltar, posvečen sv. Martinu in ena najlepših prižnic na Slovenskem, oboje delo takratnega umetnika Janeza Jurija Mersija. Kasneje je bila s freskami poslikana kupola in notranjost cerkve.
Zadovoljni, polni čudovitih vtisov, smo se na koncu s kratko molitvijo zahvalili Stvarniku za vso lepoto dneva in se mu priporočili za srečno vrnitev domov.
Marija Luzar