Adventna abeceda - 1. teden

Angel v adventu prinaša mir; kot pri obisku Marije, tudi nam pravi »ne boj se« in
prebuja naše srce, da sprejme Luč, ki prihaja. V vsakem nežnem navdihu je sled Božje
bližine.

Bližina Boga še nikoli ni bila tako izrazita, kakor v času pričakovanja na rojstvo
Jezusa. Bližina, ki jo čutimo in si jo delimo z našimi najdražjimi, je nepogrešljiv del
odnosov. Naj nas spominja, da nam je Bog blizu, da nas ima rad in da si želi, da se te
bližine veselimo in jo delimo.

Cesar je ukazal popis, a Bog si je vseeno pripravil rojstvo. Tudi mi v tem adventu
morda v vsakem trenutku ne razumemo zakaj hodimo po določeni poti, a prav na njej
lahko najdemo začetek nečesa, kar bo spremenilo srce.

Človek - Bog se je pred več kot dva tisoč leti rodil devici Mariji in tako judovskemu
človeku izpolnil goreča hrepenenja in pričakovanja. Tudi nam se lahko okrepi
hrepenenje po božji bližini, če bomo v adventnem času izkoristili priložnost za pripravo
naših src, da se v njih rodi božji Sin.

Dete rojeno v mrzlem hlevu in nežno položeno v skromne jasli. V toplem objemu
družine je Jezus bil obdan z ljubeznijo staršev. Prišel je k nam kot človek, eden izmed
nas, da nam pokaže pot življenja v miru, upanju in ljubezni. Ogrejmo to Božje detece
z radostjo pričakovanja in toplino

Emanuel, naš Bog je z nami. Nič hudega, če niso z nami vsi, nič hudega če so
nekateri na drugi strani kot mi, nič hudega če so nekateri proti nam, proti našim
vrednotam. Naš Bog je z nami, to je edino pomembno in edino potrebno, naš Bog je
z nami, Emanuel.

Fanfare adventa niso iz brona, ampak so sestavljene iz pričakovanja in upanja.
Vsak zvok prihaja iz drugega človeka, vsak postane del pesmi, ki ne utihne, ampak
nas povezuje v skupnost. Nastaja melodija, ki jo sliši Nebo.