Župnijsko romanje Lurd, Santiago de Compostela in Fatima
Na letošnje spomladansko romanje župnije Domžale v organizaciji turistične agencije Aritours pod strokovnim vodstvom Dominike Koritnik Trepel in duhovnim vodstvom našega gospoda župnika Klemena smo se odpravili 22. aprila v zgodnjih jutranjih urah izpred farne cerkve Marijinega vnebovzetja.
Pot nas je najprej vodila v Vejno nad Trstom , kjer smo ob 7. uri zjutraj imeli sveto mašo. Pozno popoldne smo vstopili v Francijo , se peljali skozi Monaco (mejna kontrola!) in še zadnji trenutek ujeli ogled znamenite parfumerije Fragonard , kjer smo se na kratko seznanili s postopkom izdelave parfumov ter si v trgovini napasli oči in nosove. Sledili so vožnja vzdolž Azurne obale proti Nici, avtobusni ogled Angleške promenade in nočitev v Antibesu.
Naslednji dan, 23. 4. , smo nadaljevali pot proti Lurdu, prvemu od treh glavnih romarskih ciljev. Vozili smo se skozi Provanso, mimo francoskega narodnega parka Camargue. Naš prvi postanek je bil v slikovitem romskem romarskem mestecu, turističnem središču Camargua, Saintes Maries-de-la mer. Po kratkem ogledu smo imeli sveto mašo v starodavni, trdnjavi podobni baziliki, kjer je tudi kip sv. Sare, zavetnice Romov.
Po maši pa vožnja proti s snegom pokritim Pirenejem, mimo Toulusa in Tarbesa do Lurda, kamor smo prispeli v večernih urah. Hotel je bil blizu svetišča in že prvi večer smo šli obiskat našo lurško Gospo . Ujeli smo še del procesije z lučkami, ki tam ob molitvi rožnega venca poteka vsak večer.
V ponedeljek, 24. 4. , smo ob 7. uri zjutraj imeli sveto mašo v Zgornji baziliki, po zajtrku pa najprej »turistični« obisk vseh pomembnih krajev, vezanih na Marijina prikazovanja Bernardki in na življenje Bernardke v Lurdu . Po kosilu je sledil križev pot na griču Espelugues nad svetiščem. Zvečer ob 21.00 smo šli na procesijo z lučkami. V sprevodu za lurško Gospo so se pomikali številni prostovoljci, ki so skrbeli za prevoz bolnikov, potem pa množica romarjev različnih narodnosti. Doživeti molitev rožnega venca v številnih tujih jezikih, tudi slovenskem, je nekaj nepopisno lepega. Vsak od nas je prišel s svojimi prošnjami, zahvalami, željami, a vse nas je povezovala ista molitev.
25. 4 . zjutraj smo pred lurško votlino imeli skupno mašo s še eno slovensko romarsko skupino, po zajtrku pa smo že nadaljevali naše romanje proti Santiagu de Compostela. Daljši postanek smo imeli v Burgosu , kjer smo si ogledali čudovito gotsko katedralo iz 13. stoletja. Pot nas je nato vodila do Leóna , kamor smo prispeli v večernih urah.
Naslednji dan, 26. 4. , smo si ogledali nekaj znamenitih poslopij tega mesta in še veličastne gotske katedrale, posvečene sveti Mariji de Regla. Sledil je še ogled bazilike sv. Izidorja (zavetnika interneta) in muzeja poleg bazilike. Po ogledih smo nadaljevali pot proti Santiagu de Compostela. Na poti smo videli tudi nekaj romarjev po Caminu. V Santiago de Compostela (končni cilj romarjev Jakobove poti) smo prispeli dovolj zgodaj, da smo lahko ob 17.00 uri imeli sveto mašo v Caminu v katedrali svetega Jakoba. Po sveti maši je sledil ogled katedrale, katere znamenitost je kadilnica velikanka (1,6 m visoka), ki zaniha po širini celotne katedrale. Po ogledu katedrale še od zunaj in nekaj prostega časa smo se odpeljali v hotel San Lazaro na obrobje mesta.
Šesti dan, 27. 4. , smo krenili proti našemu zadnjemu božjepotnemu cilju, Fatimi. Naš prvi postanek na Portugalskem je bilo svetišče Bom Jesus do Monte v bližini mesta Braga , kjer smo imeli sveto mašo. Po maši smo nadaljevali pot do mesta Porto , kjer smo si ogledali palačo Borze, katedralo iz 12. stoletja, bogato okrašeno frančiškansko cerkev in po kratkem premoru še znamenito klet Sandeman , v kateri smo se seznanili s postopkom priprave znamenitega vina Portovca.
Nato smo nadaljevali vožnjo do Fatime , kamor smo prispeli v večernih urah. Ker bo letos 13. maja 100 let od prvega prikazanja Marije, so v polnem teku priprave celotnega svetišča na slovesnost, na kateri bo papež Frančišek tudi malega Frančiška in Jacinto razglasil za svetnika. Še isti večer smose udeležili procesije z lučkami. Tudi tu poteka molitev rožnega venca v različnih jezikih, tokrat je eno desetko vodila tudi naša Majda, slovensko zastavo pa je v procesiji nosil Brane.
Sedmi dan, 28. 4., smo imeli mašo pred Kapelico prikazovanja , po zajtrku pa ogled glavnih prizorišč Fatime pod strokovnim vodstvom vodičke Dominike. Po kosilu smo se odpeljali prosti vasici Aljustrel, rojstnemu kraju treh pastirčkov. Najprej smo opravili križev pot, kjer smo si ogledali tudi mesto 1. in 3. prikazanja angela v letu 1916, nato smo si v vasici ogledali rojstno hišo Lucije in mesto 2. prikazanja angela . V vasici še vedno živi nečakinja Lucije, ki smo jo smeli tudi pozdraviti. Sledil je še ogled rojstne hiše Frančiška in Jacinte. Zvečer se nas je večina še enkrat udeležila procesije z lučkami.
Naslednje jutro, 29. 4 ., smo že navsezgodaj krenili proti Lizboni , od koder smo odleteli proti Milanu, nato pa z avtobusom nadaljevali pot proti domu. Seveda tudi ta dan ni minil brez svete maše, ki smo jo obhajali v baziliki Svete Marije na Monte Berico v Vicenzi. V poznih večernih urah smo srečno prispeli v Domžale.
Naj se na tem mestu zahvalim našemu gospodu župniku za izjemno duhovno vodstvo, ki smo ga imeli na celi poti.
Ob toliko čudovitih cerkvah in drugih znamenitostih bi se kaj hitro lahko spremenili v turiste in pozabili, zakaj smo pravzaprav odšli na pot. Gospodžupnik pa nas je vsak dan sproti spomnil, da smo predvsem romarji, nagovarjal nas je s svojimi čudovitimi pridigami in nas spodbujal z bogatimi duhovnimi mislimi.
Tako lurški kot tudi fatimski križev pot sta nam segla do dna srca, na avtobusu pa smo zmolili kar nekaj rožnih vencev (izmerili smo, da se med molitvijo častitljivega dela rožnega venca prevozi približno 50 km).
Še enkrat hvala za močna in globoka doživetja na celotnem romanju.
Cirila Mikeln
