Gardaland

Prelepega 2. maja smo se domžalski mladostniki (bilo nas je 36) in župnik odpravili v Gardaland.

Na avtobusu se je večinoma spalo, z izjemo nekaterih razigranih osebkov. Na poti smo zmolili, da bi se nazaj vsi vrnili v prvotnem stanju in se nikomur ne bi nič pripetilo.

Ko smo prispeli, smo se brž zapodili na najbližje atrakcije, nekateri so začeli z mirnimi, naša skupinica štirih deklet pa je začela neustrašno s polno paro. Na vlakcih se je iz naših ust slišalo ogromno kričanja, smeha in čisto preveč petja. Ljudi ni bilo preveč, zato nismo dolgo čakale, da bi nam takrat čas hitreje minil, pa smo načele pogovor z drugimi sokrajani, ki so prav tako stali v vrsti. Ko smo se morale po norih osmih urah vrniti na avtobus, smo si privoščile še vaflje, ki jih toplo priporočam vsem bodočim obiskovalcem.

Nasmejani smo se spet vsi zbrali in si izmenjali zgodbice, kmalu pa so nas sive ceste in temni oblaki zazibali v spanec.

Leila Kos