Mali Šmaren, velike milosti

V petek, 8. 9. 2017, smo praznovali Marijino rojstvo ali mali šmaren. To ni zapovedani krščanski praznik, je pa zelo pomemben za naše krščansko življenje.

V evangeliju smo poslušali Jezusov rodovnik, župnik Klemen pa nam je v pridigi ponudil veliko spodbud. Vsak izmed nas želi napolniti svoje življenje s smislom. Vsi se trudimo, da bi si nas ljudje po nečem zapomnili, a se po dveh, treh generacijah komaj še spomnimo, kdo so bili naši predniki. V zdajšnjem času mnogi rišejo družinska drevesa in iščejo svoje korenine, ki krepijo zavedanje, da pripadamo rodu, ki je ustvarilo to in to, dobro, mogoče tudi kaj manj dobrega, in vendar se moramo zavedati, da vsak izmed nas izhaja in pripada določenemu rodu.

Tudi med prebiranjem imen Jezusovega rodovnika lahko ugotovimo, da med njimi niso samo sveti ljudje, ampak so med njimi tudi takšni, ki niso ravno živeli po Božjih zapovedih in Gospodu v slavo, se niso niti trudili, ampak v večini delovali za svojo čast in blagostanje. Tudi takšne je izbral Gospod in jih postavil v Jezusov rod. Tako nam je pokazal, da zna s krivimi črtami pisati naravnost. Vsakega je postavil v svet s svojo nalogo in zaupal, da bo pogumno odgovoril na klic stanu, v katerega je postavljen.

Tudi Marijino rojstvo je bilo pogoj za rojstvo Jezusa Kristusa. S tem, ko je Bog po Mariji postal človek, nas je sprejel za brate in sestre, za takšne, kakršni smo. Ne sramuje se nas, temveč nas sprejema v vsej naši človeški revščini, ker nas želi ravno te revščine odrešiti. Marija in Jožef sta z zaupanjem in pogumno odgovorila na Božji klic, ko sta v svetu sprejela Božjega Sina, ki sta ga poimenovala Emanuel, kar pomeni: Bog z nami. Bog je vedno z nami, nikoli nas ne zapusti. Bog nikoli.

Prosimo Marijo, naj s svojim zgledom in priprošnjo pomaga vzgajati tudi nas, da bomo Jezusu čim bolj podobni in da bomo tudi mi znali reči: “Zgodi se tvoja volja,” čeprav bo včasih težko.

Večerno mašo smo skleni s pesmimi in litanijami na čast Materi Božji.