Praznik svete Cecilije

22. 11. obhajamo praznik svete Cecilije . Takrat se pri večerni sveti maši zberejo in predstavijo župnijski pevski zbori, ki redno lepšajo bogoslužje v naši cerkvi. Po nastopu pa se zasluženo še poveselijo in posladkajo v veroučnih učilnicah.

V 15. stoletju so začeli sv. Cecilijo častiti kot zavetnico glasbe, ker je, kakor pripoveduje pasijon, na poročni slovesnosti v svojem srcu opevala Boga.

“Kdor poje, slabo ne misli,” pravi star pregovor. In pesem, še posebno kadar jo s čistim srcem pojemo Bogu, je nekaj najlepšega, kar mu lahko podarimo.

Kako rada imam tiste trenutke, ko se mi hvalnica izvije iz srca, povsem nepričakovano razpre moja usta in začnem peti. Kako je lep, dober, čudovit ta naš Bog. Kako lepo je ime njegovega sina. Jezus. Jezus. Jezus. Na poti v službo, ko me v avtu nihče ne sliši. Na popoldanskem sprehodu po mengeškem polju ali ob Kamniški Bistrici. Ali ob večerih, ko se poslavlja dan. Lepo je, ko sva sama. Brez strahu, brez sramu.

Prav posebej lepo pa je, ko zapojemo skupaj: otroški, mladinski in odrasli zbor. Ko se vsa srca združijo v eno. In pesem postane naš skupni jezik. Jezik, ki ga razume vsak. Jezik ljubezni. Bog daj, da bi še velikokrat zapeli skupaj. Pri sveti maši, ob praznikih ali preprosto zato, ker radi pojemo.

Vesna Vilčnik