Križev pot na 1. postno nedeljo
Na prvo postno nedeljo v letošnjem letu smo odrasli skavti domžalske bratovščine premišljevali o Jezusovem trpljenju skozi oči njegove matere Marije. Sv. križev pot z Marijo je dr. GREGORIJ ROŽMAN, ljubljanski škof, prvič molil skupaj s slovenskimi begunci na praznik Marije Snežne, 5. avgusta leta 1945. Čeprav je bilo besedilo napisano za čisto drugačne in zelo težke čase pred več kot 70 leti, je še kako aktualno tudi za današnjega človeka in njegov vsakdan.
Tudi mi znamo krivično obsojati, sramotiti in pribijati na križ. In koliko je še Veronik dandanes? Se ob pogledu na pomoči potrebne raje obrnemo stran? Morda še posebno zdaj, v času hitrega dostopa do informacij in dobrin nismo več sposobni potrpežljivo nositi svojega križa in odpovedujemo v trenutkih, ko bi morali vztrajati kljub težavam, ki nam pridejo na pot.
Od postaje do postaje smo si poskušali predstavljati, kako je Marija doživljala trpljenje svojega, po nedolžnem obsojenega, trpinčenega in umorjenega sina. Kako je kot večina mater želela prevzeti trpljenje svojega otroka nase, a ni mogla storiti ničesar. Lahko je samo z vso ljubeznijo, ki jo je premogla, molila in vztrajala do strašnega konca.
Naj končam še s prošnjo iz 14. postaje: Marija, pridi ti pri sv. obhajilu k nam in moli v nas Jezusa. Ti se mu zahvaljuj, ti mu v zahvalo vso materinsko ljubezen daruj. Vse naše tako raztresene zahvale in prošnje darujemo po tvoji roki, po tvojem brezmadežnem Srcu Jezusu, da se mu s tvojo pomočjo izkažemo hvaležne.
Cirila Mikeln
