Veliko tridnevje
Veliki četrtek obhajamo v spomin, ko je Jezus postavil sveto evharistijo. Letos je bil praznik 29. 3. 2018.
Pri večerni sveti maši je župnik po Jezusovem zgledu dvanajstim župljanom umil noge in nas popeljal v čas dve tisočletji nazaj. Takrat je bilo umivanje nog delo sužnjev. Jezus nam je tako dal zgled, kako naj služimo. Na koncu obreda smo Jezusa prenesli v ječo in se zadržali ob Njem v molitvi, saj je bila cerkev odprta do polnoči.
Na Veliki petek so utihnili vsi zvonovi, ni bilo darovanja svetih maš, umaknjeno je bilo tudi vse cvetje. Ob treh je umrl naš Gospod. Letošnji birmanci in otroci so nam pripravili ganljiv križev pot v zgodbi Robija in Mojce, nato smo nadaljevali z začetkom devetdnevnice Božjega usmiljenja.
Obredi Velikega petka so se začeli zvečer, vodil jih je gospod Andrej Svete in Jezusa smo položili v grob .
Velika sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu. Zgodaj zjutraj pa je pred cerkvijo zagorel velikonočni ogenj, ki je osvetlil Goričico. Dodatno svetlobo je prispevala tudi polna luna in vse prisotne je ta veličastni dogodek očaral. Velikonočni ogenj in vodo je ob krajši molitvi in priprošnjah blagoslovil župnik. Ogenj, ki je tako veličastno osvetljeval Goričico in cerkev na njej, pa je prižgal Cene Jagodic.
Blagoslov velikonočnih jedil je bil vsako polno uro od 13. do 17. ure.
Velikonočno praznovanje pa se začne z Velikonočno vigilijo in je uvod v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub.
Pred začetkom vigilije je bila v cerkvi popolna tema. Vstopili so ministranti in župnik s prižganim blagoslovljenim ognjem na velikonočni sveči in trikrat je zapel »Kristusova luč« in odgovarjali smo »Bogu hvala«. Ob prihodu na oltar so zagorele vse luči in tudi farani smo s simboličnim prižigom svojih sveč gledali v svetlobo. Sveta maša je bila peta in nadvse slovesna. Bogatilo jo je prekrasno petje iz kora, kateremu smo se pridružili zbrani v cerkvi.
Župnik nas je v pridigi popeljal pred dve tisočletji in nam opisoval dogodke, ki so jih učenci spremljali s strahom in negotovostjo. Niso bili prepričani, da bo Jezus res vstal. Res je bilo o tem pisano v Pismih in Jezus sam jih je pripravljal na ta dogodek, pa vendar so bili še vedno zbegani, strah jih je bilo, saj si s človeškim pogledom niso znali predstavljati, kako se bo to zgodilo. Kdo bo odvalil kamen? Kako bo vstal? Dokler se jim ni prikazal, dokler ni z njimi sedel za mizo, jih je bilo strah. Danes se dogaja podobno, le da mi lahko odvržemo strah, saj Jezus vstaja za vsakega izmed nas že skoraj 2000 let. Obljubil nam je, da bo z nami, zato odvrzimo strahove in pogumno pojdimo za Njim.
Velika noč je res najpomembnejši krščanski praznik. Letos smo jo obhajali 1. 4. 2018. Ta dan se namreč spominjamo največjega čudeža in temelja naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Po starodavni slovenski navadi v jutranjih urah poteka vstajenjska procesija z Najsvetejšim.
Že od šeste ure zjutraj so pritrkovalci izvabljali iz zvonov čudovito glasbo, ki je naznanjala vstajenje Kristusa in vabila h procesiji, ki smo jo zaključili z veličastno velikonočno vstajenjsko sveto mašo. Končal se je tudi 40-dnevni post.
Velika noč je praznik veselja in upanja. Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je presežni Božji dar. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje.
Na Velikonočni ponedeljek želimo kristjani utrditi našo vero v vstalega Jezusa tako, da veselo novico o vstajenju delimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo. Obiskovanja in osebna voščila so dobra priložnost za osebni stik in sporočilo upanja med sorodniki, prijatelji, znanci in vsemi ljudmi – skozi vse leto. Vsaka nedelja je mala velika noč.
NŠ
