Zahvala vsem

Ko sem se pred kakšnim mesecem po tednu dni v tujini vračal, sem si v trenutku, ko sem prišel v Domžale prav oddahnil – doma sem, sem pomislil. To je nekaj velikega.

Po treh mesecih bivanja med vami sem tukaj očitno našel svoje mesto. Počasi se zaključuje moja pastoralna praksa v domžalski župniji in ob odhodu se zavedam, da sem dobil še en dom.

Čas zadnjih štirih mesecev je bil zelo živahen in tudi naporen, saj sem v enem delovnem tednu pomagal kar na štirih župnijah. Naučil sem se veliko, pridobil pa tudi pogum in gotovost za naslednje korake. Po izkušnji Poljske sem se moral znova prepričati, da so tudi v Sloveniji žive župnije z dobrimi ljudmi, ki iščejo Božje kraljestvo. Dosti tega sem izkusil tudi v Domžalah.

Posebno sem hvaležen duhovnikom župnije, ker je bilo naše skupno življenje res zelo naravno in simpatično. Hvaležen pa sem tudi vsem, ki ste me vzeli za svojega. Med vami sem se imel lepo. Veselilo me je delo z mladino, družinsko katehezo, sodelovanje s pevskim zborom in vsa tista majhna srečanja z vami, preko katerih sem lahko doživel veliko dobrote in odprtosti.

Naša Goričica je res raj v malem. Na eni strani mesto, na drugi polja in gora, ki nam jo že Sveto pismo predstavlja kot kraj srečanja z živim Bogom.

Želim vam, da bi vam na tem hribu dajal vedno novih moči, upanja in prepričanja, da je življenje vredno – da ste dragoceni. In da bi potem, ko se s hriba spustite, to živeli v vsakdanjosti. Kjerkoli pa se z Bogom pogovarjate – na Goričici ali doma – pa prosim, da mu omenite tudi mene. Hvala za vse!

Rok Pogačnik