Sveti Rok

Priljubljeni sveti Rok goduje 16. 8. in na ta dan obhajamo jutranjo sveto mašo zunaj, pri Marijini kapelici. Kot že tolikokrat, nas je tudi letos pozdravilo svetlo sonce in s pesmijo smo pričakali domača duhovnika, katerima sta se pridružila še dva gosta.

Ne vemo veliko o življenju tega svetnika, vendar se iz roda v rod prenaša legenda, da se je sveti Rok rodil v južni Franciji okoli leta 1295. Starši so si ga izprosili od Boga, a še ne dvajset let star jih je izgubil. Tedaj je Rok prodal večino svojih posesti, izkupiček razdelil revežem in se odpravil na božjo pot v Rim. Po Italiji je takrat razsajala kuga, zato je prekinil romanje in začel streči bolnikom. Ko je končno le prišel v Rim, je tam stregel kužnim bolnikom in jih čudežno ozdravil. Bolezen je napadla tudi njega, zato se je bolan kmalu zavlekel v neko zapuščeno kolibo, da ne bi bil nikomur v nadlego. Pes iz sosednjega gradu mu je tja nosil kruh. Graščak je opazil, kako je vzel pes z mize kruh in izginil z njim. Nekoč je stopil za živaljo in našel Roka v razpadli koči v velikem trpljenju in zapuščenosti. Vzel ga je k sebi in zanj skrbel. Ko je Bog Roku vrnil zdravje, se je romar napotil domov.

Bolezen ga je tako spremenila, da ga še lastni stric ni spoznal. Meščani so ga vrgli v temnico. Po petih letih se je na današnji dan ječa razsvetlila: vanjo je stopil sam Jezus in povabil romarja k sebi v nebesa.

Četudi je Rokov življenjepis zgodovinsko nezanesljiv, je pa zgodovinsko mnogokrat izpričana moč njegove priprošnje ob kužnih boleznih.