Poletni tabor Bobrov
Zadnji vikend poletnih počitnic smo se najmlajši domžalski skavti – Bobri, odpravili na poletni tabor.
Pred domom duhovnih vaj na Sv. Mohorju nad Moravčami nas je že pričakala Mojca Pokrajculja, ki pa je, preden nas je spustila v svoj lonček, od nas zahtevala, da ji pokažemo, kaj znamo. Tako smo se za dobra dva dni prelevili v krojače, drvarje, kuharje in peke. Po večerji smo skupaj z našimi voditelji zakurili pravi taborni ogenj, nad katerim smo si pekli pravi skavtski tvist in veselo prepevali, Keo pa nas je spremljal na kitari.
Naslednje jutro smo pred zajtrkom imeli še telovadbo, saj velja – zdrav duh v zdravem telesu, potem pa so sledile delavnice. Mojci Pokrajculji smo pomagali pri peki prav posebnih mafinov, saj je prav vsak izmed njih vseboval tudi sporočilce ali izziv, naučili pa smo se tudi šivati – no, pa saj smo nekateri to znali tudi že prej – in si iz blaga naredili prave copate!
Dan je bil deževen in ko smo že mislili, da se nam ne more zgoditi nič zanimivega, smo pred vrati našli pokrovček od medu, ki nam ga je Mojca hranila za nedeljski zajtrk, od njega pa so vodile sledi, ki so nas pripeljale do skrivnostnega sporočila in številnih namigov, ki so nas en za drugim vodile do končne postaje v gozdu. Tam smo izvedeli, da nam je med ukradla Lisica, sporočila pa da nam ni puščal nihče drug kot naš Čuk Malak, ki pa mu medu žal ni uspelo dobiti nazaj. Nekoliko razočarani smo se vrnili v naš lonček, prej smo imeli večerjo, saj nas je lov za medom pošteno zlakotnil. Po večerji se je nebo razjasnilo, zato smo se odpravili še na krajši sprehod, kjer smo z zanimanjem opazovali močerade, ki jih je bilo po dežju seveda vse polno, pri sosedih pa smo si ogledali še krave in telička.
Nato pa smo fantje in dekleta drug drugemu in našim voditeljem pripravili krajši zabavni program, ko pa smo se ravno igrali Sardine (bans), pa je skozi odprto okno priletelo sporočilo od Lisice! V njem je pisalo, da lahko med dobimo nazaj v zameno za pomoč. Nekoliko prestrašeni smo se vseeno z lučkami na glavah podali iz lončka na dogovorjeno mesto ob poti. Ko pa smo zagledali Lisico, se je strah takoj razblinil in vsi smo ji pomagali pri nabiranju kamenčkov, s katerimi bi si tatica lahko opremila svoje domovanje. Na vprašanje, zakaj nam je med sploh vzela, je Lisica odgovorila, da si je želela samo pozornosti, saj se prej nihče ni zmenil zanjo. Tako smo se naučili, da moramo biti vsakomur prijatelji in sprejemati vse.
Naslednji dan smo po zajtrku Mojci pomagali pospraviti lonček, potem pa je sledila slovesna sv. maša, na kateri so dali svojo skavtsko obljubo še trije bobri. Nedolgo zatem pa so po nas že prišli naši starši in polni vtisov smo se odpravili proti domu.
Veselimo se že novega skavtskega leta in upamo, da bo tudi to tako pestro.
BB Domžale 1
