Romanje odraslih skavtov na Brezje

Naše romanje - zaključek skavtskega leta

Leto 2012-2013 je leto vere. V tem duhu smo se odrasli skavti – Bratovščina Veselih oslov odločili, da gremo na romanje. Romanje je srečanje z božjim, da pa bi to lahko v polnosti doživeli, smo se odločili, da gremo s kolesi na Brezje.

V soboto zjutraj smo se zbrali pred cerkvijo v Domžalah, kjer sta se nam pridružila tudi naša duhovna pastirja gospod župnik Klemen in gospod kaplan Janez. Po uvodni molitvi nam je gospod župnik podelil blagoslov in smo se v koloni odpravili na naše romanje. S kolesi preko Mengeškega polja, kjer so nas že pozdravili prvi sončni žarki, do Mengša in nato preko Vodic, do graščine Lazarini. Tu nam je spremljevalna ekipa Matevž, Marija in Sonja pripravila odlično kavo in nam postregla s pecivom. Po krajšem oddihu smo kolesarili do Kranja in se v Naklem ustavili ob zasluženem zajtrku.

Pot nas je vodila do domačije Debeljak v Podbrezju, kjer smo imeli krajši postanek. Tu nam je gospod Milan predstavil legendo o Taborski Urški. Začutili smo tudi dobroto, ponos in veselje, ki je navdajalo družino ob zlati medalji Darka Đuriča, ki se je prejšnjo noč vrnil domov, saj je le to družina, kjer živi in ga imajo radi. Del tega sprejema smo bili deležni tudi mi.

Povzpeli smo se do romarske cerkve Tabor. Od vznožja vzpetine do cerkve je postavljen križev pot. Ustavili smo se ob 12 postaji (Jezus umrje na križu), kjer smo premišljevali daritev Boga za nas. Mežnar nam je razkazal cerkev in pripadajoč dom. Tu smo srečali skavei iz Breznice, ki so si lahko ogledali , kako bodo približno izgledali čez 30 let. So bili navdušeni!?

Od tod pa smo šli v Ovsiše, na kmetijo Porta. Pojedli pripravljeno kosilo in odšli na služenje, nekateri na njivo pobirat fižol, drugi v pomoč pri pripravi svete maše. Sveto mašo smo imeli pod kozolcem s čudovitim oltarjem. Mašo je daroval Dobski novomašnik Marko Mohor Stegnar. Pri maši sta slovesno obljubo skavtstva dala Jure in Cirila.

Po večerji pa smo imeli družabni večer z igrami, ki so jih pripravili Tone, Simona in Fani. Ob ognju smo pekli tvist in zbrano poslušali zgodbo , ki nam jo je pripovedoval Janez. Po zapetem Angelčku pa smo se odpravili spat v kozolec na mrvo.

Zjutraj nas je prebudilo kikirikanje in zvonovi bližnje cerkve. Po zajtrku in spustu zastave smo še malo posedeli pod kozolcem v prijetni družbi družine Fistravec in počakali, da se je naredilo lepo vreme, nato pa odkolesarili na Brezje k sveti maši. Zadnji klanec pred cerkvijo, smo ob kolesih hodili in v tišini in z molitvijo na ustih ponesli svoja srca k Mariji. Bila je obletnica kronanja milostne podobe, cerkev je bila polna romarjev, mi pa smo bili na našem cilju, kjer smo Mariji izročili naše prošnje in zahvale. S sodelovanjem pri sveti maši, pa smo začutili povezanost med seboj in veliko božjo ljubezen, ki nas spremlja na vseh naših poteh.

Po dobrem nedeljskem kosilu smo se ustavili pri Magdalenini mami, ki je praznovala god. Zapeli smo ji dve Marijini pesmi in Angelčka. V očeh nepokretne mame je sijala sreča in hvaležnost, ki je vsem nam segla globoko v srce.

Naše dvodnevno romanje se je zaključilo s krogom, kjer smo se zahvalili Bogu za varstvo in prijetno druženje na naši poti. Vsak od nas, bilo nas je osemnajst , je prispeval svoj kamenček pri sestavi čudovitega mozaika romanja.

 

Maja

foto: Miro